Globalizacijski razvojni trendi

V današnjem poslovnem okolju je za organizacije, da bi bile čim uspešnejše, ključnega pomena prilagodljivost dani situaciji in hitra odzivnost in prilagodljivost hitro spreminjajočemu se trgu ter potrebam odjemalcev. Spremembe so v današnjem poslovnem okolju izjemno hitre, potrebe odjemalcev pa zelo spreminjajoče, zato mora za uspešnost organizacija stalno slediti spremembam in razmeram v poslovnem okolju in jih znati izkoristiti v svoj prid.

Dinamika sprememb v svetovnem gospodarstvu se ne zmanjšuje, temveč s hitrostjo raste. Z globalizacijo poslovnih trgov, proizvodov in organizacij se je popolnoma preuredilo poslovanje, oziroma se je spremenil način poslovanja; nove tehnologije, zmanjšanj prag velikosti podjetja in kapitala, ki je potreben za vstop na svetovno tržišče, deregulacije sistemov so le nekatere značilnosti sodobnega poslovanja, ki definirajo razvojne trende globalizacije. V današnjem obdobju se je odvilo veliko sprememb, razmeroma več v primerjavi s celotnimi devetdesetimi leti skupaj.

Za nastajanje tolikšnih sprememb v poslovnem okolju in življenju na splošno, prav tako za pospešitev razvoja globalizacije, pa je bilo potrebnih kar nekaj dejavnikov. Na razvoj nove podobe svetovnega gospodarstva so vplivali različni dejavniki. Povečanje števila novo nastalih držav, ki so iz zaprtih družbeno-političnih in gospodarskih sistemov, ki so bili vrsto let ovira za sproščeno trgovino (npr. Vzhodna Evropa), prešli na mednarodne tržne sisteme. S tem procesom so se zmanjšale oziroma razmeroma ukinile carinske ovire. Torej je prišlo do liberalizacije in deregulacije.

Kot drugi dejavnik moram navesti stalni in intenzivni tehnološki razvoj, ki izpopolnjuje in lajša področje komunikacij. Pojav in izboljšave informacijske tehnologije, logistike in telekomunikacij.

Ključen dejavnik je tudi odpiranje carinskih meja za pretok izdelkov, storitev, kapitala, tehnologije in know-howa, ki ne prinaša samo velikih priložnosti za podjetja na novih trgih, temveč hkrati omogočanje konkurentom, da stopajo na domicilne trge teh podjetij.

Gospodarska intenzivnost oziroma ekspanzija, merjena s stopnjo BDP, se preusmerja od razvitih držav v dežele v razvoju, kot so na primer predeli Vzhodne Azije, predvsem arabske države ter velik, hitro razvijajoči se gospodarski trg Indije.

Povečujejo oziroma spreminjajo se tudi pričakovanja samih odjemalcev, prav tako kot industrijskih tudi individualnih, povsod po svetu. Pojavlja se homogenizacija potreb glede kakovosti izdelkov, spremljajočih se storitev in cen.

In ne nazadnje tudi sam obstoj pomembnih regionalnih razlik glede razpoložljivosti surovin, materialov in izdelkov, strukture stroškov, stopnje rasti, pridobljenih veščin, ipd. pospešuje mednarodno izmenjavo in nastanek prilagojenih oblik sodelovanja, zavezništva in partnerstva(Dubrovski 2006, 50).

Slika 1: Dejavniki globalizacije Vir:Dubrovski 2006, 50.

Razvojni trendi globalizacije pospešujejo mednarodno izmenjavo in nastanek prilagojenih oblik sodelovanja, kot so strateška zavezništva in partnerstva. Razvoj globalizacije se usmerja v preplet različnih gospodarstev, ki tvorijo celoto. Globalna povezanost vseh gospodarstev tvori svetovno gospodarstvo v enem.

Za sodobno globalizacijo so značilni trije ključni trendi: povezana mednarodna proizvodnja, spremembe v virih konkurenčnosti, ustvarjanje novih polov rasti in pospešeno oddajanje informacijsko-komunikacijskih storitev. Skupaj z velikimi težavami, ki jih globalizacija prinaša, kot so neenaka razdelitev prihodkov, bogastva in znanja, hitrost sprememb in njihova minljivost, zahtevajo nove odgovore in nove statistične osnove nacionalnih in globalnih politik. Da bi bile strategije in politike učinkovite, jih je treba izvajati na ravni posameznikov, podjetjih/ustanov in vlad, njihov cilj pa mora biti ustvarjanje ozračja internacionalizacije,

DEJAVNIKI

ekonomskega sodelovanja z novimi poli rasti in izkoristiti privabljanje visoko tehniških storitev v Slovenijo in njihovo oddajanje v kraje, kjer so stroški nižji (Svetličič 2004b).

Globalizacijski razvojni trendi silijo podjetja h globalni učinkovitosti na področju nabave, raziskav in razvoja, proizvodnje, na področju finančne funkcije, marketinga ter tudi na področju človeških virov. Na področju nabave globalizacija usmerja organizacije k ustvarjanju globalne mreže različnih dobaviteljev, tako ima posamezna organizacija možnost doseči ključne dobavitelje, ki so cenovno ugodnejši, s tem pa pridobi posamezna organizacija tudi večjo pogajalsko moč.

Na področju raziskav in razvoja globalizacijski razvojni trendi usmerjajo organizacijo v nenehno ustvarjanje strateških povezav s konkurenti in dobavitelji. Sodobno poslovanje teži k sodelovanju oziroma k ustvarjanju skupnih projektnih skupin, prek katerih se lahko posamezna organizacija laže in hitreje razvije. Gre za sodelovanje pri bazičnem razvoju, standardiziranje komponent, simultani inženiring in lociranje razvojnih enot blizu trga.

Na področju proizvodnje pa se globalizacijski razvojni trendi nagibajo k racionaliziranju proizvodnih obratov, in sicer s prenašanjem manj zahtevne proizvodnje v državo s cenejšo delavno silo, medtem ko zahtevno proizvodnjo razdeljujejo v posamezne proizvajalne faze.

Globalizacijski razvojni trendi težijo na tem področju h globalni optimizaciji, kar pomeni, da proizvodnjo tako porazdelijo po svetu, da je za organizacijo le-ta najlažja, najhitrejša in najcenejša.

Prav k temu teži tudi finančna funkcija, kateri globalizacijski razvojni trendi narekujejo optimiranje denarnih tokov in izkoriščanje razlik v ceni kapitala, zniževanje obdavčevanja premoženja in dobička s sistemom transfernih cen, izkoriščanje lokalnih finančnih virov za naložbe, zavarovanje pred spremembami medvalutnih razmerij in izkoriščanje pozitivnih razlik v tečajih valut.

Pri funkciji marketinga je situacija zaradi globalizacijskega procesa lažja, saj lahko organizacija izkoristi vse prednosti globalnega trga za ustvarjanje močne tržne pozicije na vseh ključnih trgih.

Nova ekonomija, ki jo spremljajo in usmerjajo globalizacijski razvojni trendi in je v celoti preoblikovana prek globalizacijskega procesa, zahteva visoko stopnjo razvojne sposobnosti in prilagodljivosti vseh posameznih organizacij. Hiter tehnološki razvoj, predvsem v telekomunikacijski tehnologiji, predstavlja nove razmere poslovanja, kar sili organizacije, oziroma jih vodi v nenehno prenovo poslovanja. Reorganiziranost in prenova organizacij pa je ključna za uspešno notranje obvladovanje sestavin organizacij in oblikovanja poslovnih mrež, prek katerih si organizacija zagotavlja potrebne zunanje vire, ki so nujni za optimalno poslovanje in obstoj vsake organizacije.