Varna in globalno odgovorna Slovenija

Varna in globalno odgovorna Slovenija (razvojni cilj 11)

Vsebina cilja je spopadanje Slovenije z globalnimi izzivi, kot so migracijski tokovi, terorizem, podnebne spremembe in spoštovanje človekovih pravic. SRS 2030 kot pomembne dejavnike krepitve globalne odgovornosti in solidarnosti navaja zagotavljanje visoke ravni varnosti ljudi, kar vključuje tako zagotavljanje zaščite pred terorističnimi in drugimi nadnacionalnimi grožnjami (tudi kibernetskimi) kot tudi spodbujanjem preventive in krepitvijo zmogljivosti za obvladovanje naravnih in drugih nesreč. Poudarja tudi krepitev zunanjepolitičnega sodelovanja na dvostranski in večstranski ravni in obrambne sposobnosti. Z mednarodnim razvojnim sodelovanjem in humanitarno pomočjo prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu globalnemu razvoju ter odpravi revščine in neenakosti.

Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 11:

Zadnji podatek

Ciljna vrednost za 2030

Slovenija Povprečje EU

Delež oseb, ki so poročale o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v

svojem bivalnem okolju, v % 8,0 (2017) 11,6 (2017) < 10

Globalni indeks miru, uvrstitev 7. mesto (v EU) (2017)

11. mesto (163) (2017) – Uvrstitev med najboljših pet držav v EU oz. med deset na svetu

nekoliko več kaznivih dejanj organizirane kriminalne dejavnosti,²¹⁰ v zadnjem letu zlasti s področja drog in nedovoljenih snovi v športu. V tem obdobju se je povečalo tudi število kaznivih dejanj računalniške kriminalitete, predvsem zaradi povečanja napadov na informacijski sistem.²¹¹ Z modernimi tehnologijami se pojavljajo tudi novi načini storitve kaznivih dejanj računalniške kriminalitete (uporaba in kraja kriptovalut).

Še naprej pa se zmanjšuje število kaznivih dejanj, povezanih z orožjem.²¹² Na področju terorizma se Slovenija usmerja v preventivno delovanje.²¹³

5.3.2 Globalna odgovornost

Slovenija si prizadeva za povečanje globalne odgovornosti in solidarnosti.²¹⁴ To pomeni, da se zavzema za mir in varnost, blaginjo in dostojanstvo vseh ljudi, odpravljanje revščine, okoljski in trajnostni razvoj, spoštovanje človekovih pravic ter oblikovanje miroljubnih in vključujočih družb. S podporo globalnemu dogovoru o migracijah (OZN) podpira krepitev mednarodnega sodelovanja glede vseh vidikov migracij.²¹⁵ Pomembno je tudi dosledno izvajanje sprejetih mednarodnih obveznosti tudi na drugih področjih, vključno s finančnimi obveznostmi in prilagajanjem domačega pravnega reda, ter izpolnjevanje mednarodnih zavez na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja (gl. poglavje 4). V okviru tega ostaja zavezana doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

Spremembe v širšem mednarodnem okolju in novi globalni trendi so izziv za Slovenijo. Izziv ni samo vprašanje povečanja sposobnosti odzivanja in prilagajanja na nove trende in izzive (podnebne spremembe, kibernetska varnost, vpliv tehnološkega napredka na povezanost regij in držav, migracijski tokovi, radikalizacija, nasilni ekstremizem in terorizem), ampak predvsem povečanje vloge Slovenije in vpliva pri sooblikovanju teh trendov in premagovanju z njimi povezanih izzivov.²¹⁶ V te namene je v zadnjih letih okrepila svojo mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev²¹⁷ ter aktivnosti v mednarodnih organizacijah in drugih

(najpogosteje državljanov Pakistana, Afganistana in Alžirije). Policija v število ilegalnih prehodov meje ne šteje migrantov, ki so v Slovenijo vstopili v okviru množičnih migracij leta 2015 (okoli 360.000 oseb).

210 Leta 2010 je bilo organiziranih kriminalnih dejanj 352, v letu 2012 524, v letu 2016 403 in v letu 2017 408.

211 Število kaznivih dejanj napadov na informacijski sistem med leti zelo niha, se je pa v obdobju 2010–2017 povečalo (leta 2010 76, leta 2017 169).

212 Največ kaznivih dejanj, povezanih z orožjem, je bilo leta 2014 (134), leta 2017 jih je bilo 64, kar je najmanj v letih od 2010 do 2017.

213 Letno poročilo o delu policije 2017, 2018.

214 Strategija razvoja Slovenije 2030 (SVRK), 2017.

215 Obravnavanja vzrokov, preprečevanja nezakonitih migracij in boja proti trgovini z ljudmi ter upravljanja varnih, urejenih in zakonitih migracij.

216 Slovenija: Varna, uspešna in v svetu spoštovana (MZZ), 2015.

217 V zadnjih dveh letih so bila odprta veleposlaništva v Bolgariji, Iranu in Združenih arabskih emiratih. Skupno v tujini deluje 55 diplomatskih predstavništev in konzulatov.

letu 1954 oziroma odkar beležimo statistiko prometnih nesreč.²⁰⁴ Na izboljšanje je vplivalo več dejavnikov, med drugim izboljšanje prometne infrastrukture (npr. gradnja avtocest), varnejši avtomobili in ukrepi prometne preventive (npr. znižanje dovoljene vsebnosti alkohola v krvi, izobraževanje mladih voznikov). Ob tem velja omeniti, da se skupno število prevoženih kilometrov v Sloveniji letno povečuje in je skoraj za polovico večje kot leta 2000.²⁰⁵

V obdobju 2013–2017 se je povečalo število dogodkov,²⁰⁶ ki spadajo med stalne vire ogrožanja v Sloveniji. Cilje, politiko in strategijo varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v državi določa leta 2016 sprejet nacionalni program za obdobje 2016–

2022.²⁰⁷ Leta 2017 je Uprava RS za zaščito in reševanje ukrepala v več kot 18.600 različnih dogodkih, v katerih so poleg drugih služb posredovale tudi sile za zaščito, reševanje in pomoč. Število dogodkov se je v primerjavi z letom 2016 povečalo, manj pa je bilo nesreč v prometu.

V zadnjih petih letih je bilo največ požarov in eksplozij ter dogodkov, ki potrebujejo tehnično in drugo pomoč.

Število intervencij pri naravnih nesrečah se v zadnjih treh letih povečuje, a je manjše kot leta 2014, ko je bilo, predvsem zaradi žleda, največje v zadnjih petih letih.

Največ težav in intervencij med naravnimi nesrečami povzročajo poplave, močan veter in sneg. Pravočasno ukrepanje ob nesrečah se zagotavlja z delovanjem centrov za obveščanje, javnimi reševalnimi službami in pripravljenostjo drugih reševalnih služb, komisij, enot in štabov civilne zaščite. Ključni izziv je vzpostaviti sistem, ki bi omogočal učinkovito koordinacijo in ukrepanje ter prispeval k zmanjšanju škode in drugih posledic nesreč.

Pomemben dejavnik pri tem so preventivni ukrepi, zlasti na področju načrtovanja in urejanja prostora ter varstva pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami.²⁰⁸ Z vidika nacionalne varnosti je pomembno ustrezno in učinkovito odzivanje na grožnje in tveganja.

Med temi je pomembno zlasti zagotavljanje varnosti državne in zunanje meje EU, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje organizirane kriminalne dejavnosti, računalniške kriminalitete, kriminalnih dejanj, povezanih z orožjem, in boj proti terorizmu. V zadnjih treh letih je bilo preprečevanje nezakonitih prehodov meje ena izmed prioritet dela policije. Število ilegalnih prehodov državne meje se je od leta 2010 povečevalo, izraziteje v letu 2018.²⁰⁹ V obdobju 2010–2017 je bilo obravnavanih

204 Policija (sporočilo za javnost), 2019.

205 OECD Road Safety Annual Report 2017, 2017.

206 To so: naravne in druge nesreče, nesreče v prometu, požari in eksplozije, onesnaženja, nesreče z nevarnimi snovmi, jedrski in drugi dogodki, najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev, motnje oskrbe in poškodbe objektov ter tehnična in druga pomoč.

207 Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2016 do 2022, Uradni list RS, št. 75/2016.

208 Slovenija bo te izzive razreševala tudi s pomočjo sredstev skladov EU, in sicer zlasti prek 5. in 6. prednostne osi operativnega programa izvajanja kohezijske politike (Prilagajanje podnebnim spremembam in Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti).

209 Leta 2016 je bilo obravnavanih 1.148 ilegalnih prehodov državne meje, v letu 2017 se je povečalo na 1.930, leta 2018 pa je doseglo že 9.149

ključnimi deležniki usklajenih, sektorskih prednostnih nalog.²²⁵

Izdatki za uradno razvojno pomoč so še naprej precej nižji od mednarodno sprejetih zavez. Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč sta pomembni sestavini globalne odgovornosti in prispevata h krepitvi dvostranskih odnosov in prepoznavnosti Slovenije v svetu.²²⁶Izdatki za uradno razvojno pomoč, ki so se v zadnjih desetih letih zvišali, so še vedno precej nižji od mednarodno sprejetih zavez, v skladu s katerimi bi si Slovenija morala prizadevati za povečanje deleža za uradno razvojno pomoč na 0,33 % BND do leta 2030 (gl.

kazalnik 5.8).²²⁷ Večino pomoči predstavlja večstranska pomoč v okviru podpore razvojnih politik EU, povečanje v zadnjih letih pa je bilo povezano predvsem z begunsko in migrantsko krizo.²²⁸ OECD navaja, da so na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije ključni izzivi osredotočenje dvostranske pomoči na le nekaj prednostnih regij in s tem povečanje učinkovitosti pomoči, boljše sodelovanje in informiranje deležnikov v Sloveniji ter sklepanje dolgoročnih partnerstev z morebitnimi dajalci pomoči.²²⁹

225 Barbutovski, D., 2019.

226 Mrak, M., Bučar, M., Kamnar, H., 2007.

227 Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 54/2017.

228 Poročilo Mednarodne razvojne pomoči 2017 (MZZ), 2018.

229 OECD Development Cooperation Peer Reviews: Slovenia (OECD), 2017.

forumih.²¹⁸ Z aktivnim sodelovanjem v Svetu človekovih pravic za obdobje 2016–2018²¹⁹ je imela priložnost okrepiti svojo vlogo v OZN ne samo na področju spoštovanja človekovih pravic, ampak tudi na področju uveljavljanja mednarodnega miru in varnosti ter mednarodnega prava.

EU se v zadnjih letih spoprijema z resnimi izzivi, ki pomembno vplivajo tudi na Slovenijo. Zmožnost Slovenije, da se uspešno spopada z globalnimi trendi in izzivi, pa je odvisna tudi od reševanja temeljnih vprašanj, povezanih z obstojem, nadaljnjo integracijo in politično naravo EU. Slovenija se zavzema za poglobitev in širitev Unije, ob tem v EU potekajo ključne razprave o prihodnosti Unije, o dokončanju ekonomske monetarne unije in naslednji finančni perspektivi. To ne vpliva zgolj na obseg sredstev za države članice iz proračuna EU, temveč pomeni tudi identificiranje prednostnih področij in smer, v katero se želi razvijati EU. Predviden izhod Združenega kraljestva bo imel pri tem pomemben vpliv na razmerja moči med državami članicami, porazdelitev interesov in financiranje v EU, hkrati pa je nakazal potrebo po resnem razmisleku o prihodnosti EU.

Članstvo EU zagotavlja Sloveniji vključenost v procese odločanja, treba pa bi bilo okrepiti njeno aktivno vlogo na področju delovanja EU. V zadnjih letih se Slovenija v okviru EU s svojim delovanjem posveča predvsem področjem zagotavljanja varnosti, ukrepom za rast in delovna mesta, krepitvi socialne razsežnosti in večji globalni vlogi EU.²²⁰ Prednostna tema je tudi krepitev demokratične legitimnosti EU²²¹ in povečanje zaupanja državljanov v delovanje EU in evropskih institucij. Slovenija kot članica EU sodeluje pri odločanju o izvajanju Globalne strategije EU²²² kot okvira delovanja EU v mednarodnih odnosih. Z lastno zunanjo politiko dopolnjuje delovanje EU, zlasti z delovanjem v smeri poglabljanja političnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih odnosov na območju Zahodnega Balkana, s ciljem okrepiti odpornost družb in držav na tem območju in pospešiti njihov proces približevanja članstvu v EU.

Izoblikovanje in uveljavitev interesov Slovenije v EU zahtevata poglobljeno delovanje na področju zadev EU, tesnejšo koordinacijo znotraj državne uprave in kadrovsko okrepitev.²²³ Ena izmed ključnih prihodnjih nalog bo predsedovanje EU, ki ga bo Slovenija prevzela v drugi polovici 2021.²²⁴ Poleg krepitve ugleda Slovenije v EU bo predsedovanje tudi priložnost za krepitev znanja, veščin in zmogljivosti javne uprave ter povečanje njene zmogljivosti za delovanje v EU na dolgi rok.Pri tem mora predsedovanje izkoristiti za oblikovanje jasnih, s

218 Letno poročilo Ministrstva za zunanje zadeve za leto 2017, 2018.

219 Slovenija je v letu 2018 predsedovala Svetu človekovih pravic.

220 Deklaracija o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU v obdobju januar 2019–junij 2020 (MZZ), 2019.

221 Lange, S., 2016.

222 Shared Vision, Common Action: A stronger Europe. A Global Strategy for the European Union's Foreign And Security Policy, 2016.

223 Barbutovski, D., Bucik, M., Lange, S., 2017.

224 Projektna naloga za posebni vladni projekt Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021, 2019.

Prilo ga: Kazalnik i r az voja S lo

Gospodarska stabilnost

1.1 Bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči