Gozdarska industrija

Direktiva je okvir direktive EU režima zdravstvenega stanja rastlin, ki se nanaša na generalne principe zbrane v konvenciji FAO mednarodni zaščiti varstva rastlin (IPPC) in vključuje:

ƒ Fitosanitarni ukrepi , ki preprečujejo vnašanje in širjenje škodljivih elementov,

ƒ Izdajanje fitosanitarnih certifikatov pri uvozu rastlin,

ƒ Osnovanje in posodabljanje spiska škodljivcev,

ƒ Transparentnost podatkov, ocene rizika, prilagoditev lokalnim značilnostim.

Direktiva tudi zagotavlja redne fitosanitarne preglede na kontrolnih površinah ter preglede za rastline iz držav tretjega sveta, da ustrezajo predpisom izdanih v EU. Vzpostavljen je tudi alarmni sistem oz nujni ukrepi v primerih izbruha določenih bolezni v državah nečlanicah EU in prepoved uvoza (Sustainable forestry …, 2003).

4.2.11.3 Slovenija in reprodukcijski material ter zdravstveno stanje rastlin Slovenija se je zavezala v predpristopnih pogajanjih in tudi podpisala vse dokumente, ki se tičejo tega področja. Ustanovljena je fitosanitarna inšpekcija, ki pregleduje semenski material in izdaja dovoljenja za trženje z njim.

Sprejet je zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu.

Slovenija je sprejela pravilnik o potrdilih in spričevalih za gozdno reprodukcijo in ga tudi uresničuje v praksi.

Na področju semenarstva imamo v Sloveniji že dolgoletno tradicijo in glede na ohranjenost naših gozdov imamo zagotovljen dober genski material.

Iz naslova varstva gozdov pred škodljivci, se v Sloveniji posveča velika pozornost, tako na Gozdarskem inštitutu, fakulteti, kot na ministrstvu (Žitnik S…, 1998).

Problemi s škodljivci se pojavljajo predvsem v spremenjenih gozdovih na območjih, katerih izbor drevesnih vrst pri sadnji ni bil ustrezen glede na rastiščne in klimatske razmere. Prihaja do gradacij škodljivcev in s tem do sanitarnih sečenj. V zadnjih letih imamo probleme z pojavljanjem podlubnikov, ki pa je tudi povezan z klimatskimi razmerami (sušna poletja).

4.2.12 Gozdarska industrija

Sektorski odbor za socialni dialog ustanovljen pri lesnem sektorju, v katerem organizacije na ravni Evrope zastopajo delodajalce in delavce v lesnem sektorju, razvijajo socialni dialog. To je primeren nivo za diskusijo o različnih problematikah povezanih z zaposlitvijo, delovnimi pogoji, poklicnim usposabljanjem, industrijsko borzo, širitvijo, itn.;

Neformalna Evropska svetovalna skupina za tropske gozdove omogoča konzultacije o gozdovih in razvojnem sodelovanju med Komisijo in eksperti držav članic (Sustainable forestry …, 2003).

4.2.12.1 Socialno – ekonomski vpliv »Forest – Based Industries« sektorja v EU

Na gozdovih temelječa EU industrija tvori enega največjih evropskih industrijskih sektorjev, z bilanco približno 10% celotne vrednosti evropske proizvodnje, dodane vrednosti in zaposlovanja. Omogoča zaposlitev in dohodek približno 3,4 milijonoma ljudi v celotni EU, posebej v oddaljenih regijah, in je stranka 15 milijonov privatnih lastnikov gozdov v EU. Povprečna letna proizvodnja lesa v EU je skoraj 400 milijonov m3, pri čemer se poseka le malo več kot 60 % letnega gozdnega prirasta.

Gozdarstvo in na njem bazirajoča industrija pokriva štiri glavne sektorje: obdelava lesa, proizvodnja celičnine in papirja, predelava papirja in kartona ter tiskanje (Sustainable forestry …, 2003).

4.2.12.2 F – BI enota v Evropski komisiji

EU enota za na gozdarstvu temelječo industrijo je bila ustanovljena, ko so se EU pripojile Avstrija, Finska, in Švedska in se je opazno zvečala pomembnost gozdarstva in z njim povezane industrije.

Z namenom imeti strukturiran pristop k mnoštvu izzivov, s katerimi se ta industrija sooča, je F – BI enota pripravila sporočilo z naslovom »Stanje konkurenčnosti v EU industriji, temelječi na gozdarstvu in sorodnih industrijah«, ki sta ga z veseljem sprejela Svet ministrov in Evropski parlament. V ta namen je bilo v sodelovanju z industrijo izdelanih veliko analitičnih študij v zvezi s sektorsko konkurenčnostjo. Cilj nekaterih študij je bil oceniti sedanjo in bodočo dobavo ter zahteve po okroglem lesu, v različnih scenarijih, tako v EU kot v ostalem svetu. Vpliv politike obnovljivih virov energije na te tokove je primer enega od teh scenarijev.

4.2.12.3 Koordinacija znotraj Komiteja v zvezi s politiko EU glede F – BI

Stalno sodelovanje s profesionalci in z industrijskimi eksperti, akademskimi znanstvenimi in tehničnimi eksperti in predstavniki drugih služb Komisije se je razvilo pod pokroviteljstvom »Svetovnega komiteja za EU politiko v zvezi z gozdarstvom in z njim povezano industrijo«, ki je bil ustanovljen s sklepom Komisije in njenih sedmih delovnih skupin. Komite se sestane približno 15 krat na leto. Cilj sestajanja je analiziranje in izmenjava mnenj z namenom zagotoviti solidno poznavanje vplivov izhajajočih iz bodoče politike načrtovanja.

Eden od predlogov Sporočila o konkurenčnosti na gozdarstvu bazirajoče industrije in sorodnih industrij je bil, da se ustanovi poseben Forum predstavnikov visokega nivoja.

Člani foruma predstavljajo vrhunski menedžment industrije, javne oblasti in ostale zainteresirane javnosti (raziskave, izobraževanje, zveze, itn.).

Cilj je zvišati politični profil sektorja in osvetliti glavne trenutne in bodoče politične izzive, s katerimi se te industrije soočajo z vidika trajnostne konkurenčnosti.

Od leta 1999 se je F – BI Forum sestal v Helsinkih (predforum), v Strasbourgu (2000), v Stokholmu (2001) in v Bruslju (2003). Od zdaj naprej se bo Forum sestajal vsako drugo leto.

4.2.12.4 Izzivi F – BI enote

So izraženi skozi tri vidike: input, proces in produkt.

ƒ Input

Najpomembnejše zadeve v zvezi z inputom se nanašajo na surovi material in na oskrbo z energijo. Omenjeno pokriva energijo, kemikalije, nov in recikliran papir, njihovo učinkovito rabo, pa tudi možne grožnje v zvezi s pridobivanjem in konkurenčnimi cenami.

ƒ Proces

S procesom povezane zadeve pokrivajo na primer vse vrste emisij (zrak, voda, trdi odpadki), uvajanje čistejših proizvodnih tehnik ter nenehne izboljšave. Enako pomembni so različni sistemi za upravljanje z okoljem, prav tako zdravstveni in varstveni sistemi.

ƒ Produkt

Zadeve v zvezi s produkti pokrivajo na primer dostop do tržišča, trgovino (nezakonito drvarsko delo, tehnične ovire, prodaja pod ceno), različne podporne programe (večinoma naslovljeni na nove EU članice), skladiščenje ogljika ter nadomestitveni učinek na lesu temelječih produktov.

F – BI EU kot tradicionalna in prav tako moderna visoko tehnologijska industrija trpi zaradi relativno slabe podobe, ki jo je potrdila nedavna študija v državah EU o percepciji (razumevanje na lesu bazirajoče industrije, kvalitativna študija).

Zaradi velike vrzeli med dejanskim stanjem in uveljavljenimi stereotipi o tej industriji se smatra za posebej pomembno lotiti se situacije z močno, globalno komunikacijsko in izobraževalno strategijo. Cilj te strategije je posredovati dejanske informacije o ekonomskem, okoljskem in družbenem delovanju F –BI, informacije pa naj bi posebej naslavljale mladino.

Sklep Bruseljskega foruma leta 2003 je bil, da bi morala Komisija ta cilj podpreti skozi EU in mednarodno omrežje, s podpiranjem lokalnih dogodkov ter s pomočjo pri utiranju proti partnerstvom med izobraževalnimi ustanovami in industrijo (Sustainable forestry …, 2003).

4.3 NOVOSTI NA PODROČJU FINANCIRANJA IN SOFINANCIRANJA