Pri vizualnem izgledu pridemo do naslednjih ugotovitev. Vrsti brušenja 2 in 3 sta dobri, saj ni vidnih nobenih pomanjkljivosti. Pri vrsti brušenja 1 pa lahko omenimo, da površina oplemenitene IP ni ravna, je rahlo nemirna, kar je na gladki površini precej moteče, saj površina dejansko ni več gladka. Torej nastopi nova omejitev, ki nima izvora v opazovanih testih ali mehanskih omejitev, ampak je vizualne narave. Podobne ugotovitve zasledimo tudi v diplomskem delu Gladkega (1997), kjer se je med drugim ukvarjal z vplivi mehanske obdelave na hrapavost površine IP. Ugotovil je, da z višanjem stopnje mehanske obdelave pada hrapavost površine, čeprav je hrapavost nižja na obloženem vzorcu, se ta vendarle pojavlja.
5.2 SKLEPI
V raziskavi smo opazovali spremembe mehanskih lastnosti OP IP glede na dejansko debelino surove IP in uporabljenih različno finih brusnih papirjev. Razlike so majhne, a pri optimizaciji proizvodnje lahko ključne.
Večji vpliv ima bruto debelina surovih IP kot pa različni vrsti brušenja.
5.2.1 Različni tipi debelin IP
- IP, ki so bile le površinsko obrušene (tip A), imajo višjo vrednost kislinskega testa, v našem primeru nekoliko previsoko.
- IP, ki so bile prebrušene (tip C), so imele najvišjo vrednost testa čvrstosti površine (SIST EN 311).
- Kot najprimernejše so se izkazale IP tipa B, ki so bile zbrušene nekje do gostotnega vrha, najvišja vrednost je zabeležena pri testu s svinčniki (EN 14323) in pri doseganju gostotnega vrha OP IP.
5.2.2 Različne vrste brušenja
- Najboljše rezultate vrste brušenja 1 smo izmerili pri kislinskem testu, najslabše pa pri testu s svinčniki.
- Najboljše rezultate vrste brušenja 2 smo izmerili pri testu čvrstosti površine in pri gostotnem vrhu OP IP, najnižje pa pri internem testu s svinčniki.
- Najboljše rezultate vrste brušenja 3 smo izmerili pri testu s svinčniki (SIST EN 14323) in internem testu s svinčniki, najslabše pa pri kislinskem testu in testu čvrstosti površine (SIST EN 311).
5.2.3 Korelacije
- Otrdelost površine (kislinski test) narašča s finostjo brušenja.
- Vrednosti testa s svinčniki (SIST EN 14323) naraščajo s finostjo brušenja.
- Čvrstost površine (SIST EN 311) je naraščala s finostjo brušenja do 3. načina brušenja, kjer se je zaradi fenomena glajenja in vtiskovanja lesnih vlaken čvrstost površine znižala na vrednost, dobljeno pri grobem brušenju.
- Vrednosti rezultatov internega testa s svinčniki naraščajo s finostjo brušenja do 3.
tipa brušenja, kjer se zaradi fenomena glajenja in vtiskovanja lesnih vlaken ter močnejše poroznosti in penetracije MP v IP vrednost zniža pod vrednost, dobljeno pri grobem brušenju.
- Z naraščanjem gostotnega vrha narašča vrednost rezultatov internega testa s svinčniki.
Vsi rezultati testov, ki smo jih izvajali, so bili v mejah predpisanih standardov, zatorej lahko, z vidika ekonomskih učinkov, vrsto brušenja poljubno izbiramo.
6 POVZETEK
V diplomskem delu smo raziskovali vpliv brušenja različno debelih surovih IP na kakovost oprijemnosti papirja, ki je bil impregniran z melaminsko smolo, MP.
Za izvedbo testov smo uporabili IP z minimalno nadmero (tip B), IP z običajno nadmero (tip A) ter IP, ki so imele veliko nadmero (tip C). Vsak tip plošče smo brusili na tri načine:
z grobim brusnim papirjem P 36 (vrsta brušenja 1), s srednje grobim brusnim papirjem P 36 in P 60 (vrsta brušenja 2) ter finim brusnim papirjem P 36, P 60 in P 100 (vrsta brušenja 3).
Ugotovili smo, da imata tip IP in interval brušenja večji vpliv na kakovost oprijema MP na IP kot pa vrsta brušenja. Pri izbiri debeline surove IP smo dobili najboljše rezultate pri OP IP tipa B, veliko slabše od pričakovanih glede na porazdelitve prostorninskih mas pa imajo vzorci tipa A, ki so bili na eni strani premalo zbrušeni. Tako smo ugotovili, da neprimerno, nezadostno brušenje IP močno zniža lastnosti oprijema MP na IP.
Korelacije, dobljene pri poskusih, so pokazale, da s finostjo brušenja narašča otrdelost površine. Podobno korelacijo smo opazili pri testu s svinčniki (SIST EN 14323), kjer vrednost rezultata ravno tako narašča s finostjo površine.
Adhezija MP in IP, ki smo jo ocenjevali s testom čvrstosti površine (SIST EN 311), je naraščala s finostjo brušenja do točke, na kateri se je zaradi fenomena glajenja in vtiskovanja lesnih vlaken čvrstost površine znižala na vrednost grobega brušenja.
Podoben fenomen je bilo mogoče opaziti še pri internem testu s svinčniki, kjer je rezultat testov naraščal s finostjo brušenja do tretjega, najfinejšega načina brušenja. Pri tem smo opazili, da se je vrednost rezultatov ponovno znižala pod vrednost grobega brušenja. Vzrok smo poiskali v tem, da so vrhnja vlakna obrušene IP mehansko poškodovana zaradi fenomena glajenja in vtiskovanja lesnih vlaken v površino surove IP, ne pa zaradi odrezovanja le-teh.
V tej raziskavi smo tudi opazili, da z naraščajočo gostoto OP IP narašča vrednost rezultatov internega testa s svinčniki.
Vse vrednosti testov so bile v mejah vrednosti, predpisanih s standardi. Glede na lastnosti, ki smo jih testirali v tej nalogi, lahko zaključimo, da je optimizacija brušenja glede finosti možna.
7 VIRI
Brydson J. A. 1999. Plastics materials. Oxford, Butterworth – Heinemann: 680–702 Chung Y. H., Feng F., Hui P. 2008. Melamine-modified urea formaldehyde resin for
bonding particleboards. Forest products journal, 58, 4: 56–61
Čermak M. 1996. Lepila in materiali za površinsko obdelavo in zaščito lesa. Ljubljana, Lesarska založba: 30–31
Deanin R. D., Mead J. L. 2003. Synthetic Resins and Plastics. V: Riegel's Handbook of Industrial Chemistry. New York, Kluwer Academic/Plenum Publishers: 662–725 Fengel D., Wegener G. 1989. Wood: chemistry, ultrastructure, reactions. Berlin, New
York, ed. Walter de Gruyter: 319–344
Gladek J. 1997. Vpliv mehanske obdelave in klimatskih sprememb na hrapavost površine ivernih plošč. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 41–42 Hiziroglu S., Graham M. 1998. Effect of press closing time and target thickness on
surface roughness of particleboard. Forest products journal, 48, 3: 50–54
Hiziroglu S., Suchsland O. 1993. Linear expansion and surface stabillity of particleboard. Forest products journal, 43, 4: 31–35
Jaić M., Živanović R. 1995. The influence of the ratio of the polyurethane coating components on the quality of finished wood surface. Holz als Roh- und Werkstoff, 55: 319-322
Kalaycioglu H., Hiziroglu S. 2006. Evaluation of surface characteristics of laminated flooring. Building and environment, 41: 756–762
Kandelbauer A., Petek P., Medved S., Pizzi A., Teischinger A. 2010. On the performance of a melamine-urea-formaldehyde resine for decorative paper coatings.
Eur. J. Wood Prod, 68: 63–75
Maxwell G. R. 2003. Synthetic Nitrogen Products. V: Riegel's Handbook of Industrial Chemistry. New York, Kluwer Academic/Plenum Publishers: 1157–1234
Medved S., Pirkmaier S. 2000. Praktikum za preizkušanje lesnih tvoriv iz dezintegriranega lesa. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo.
Medved S., Resnik J. 2007. Impact of beech particle size on compaction ratio of the surface layer. Wood research, 52, 3: 101–108
Medved S., Resnik J. 2010. Determination of share of adhesive on particles with FT-IR spetroscopy. Wood research, 55, 1: 101–110
Medved S., Resnik J. 2004. Influence of particle size on the surface covered with adhesive at particles from beech wood. V: Wood reserch, 49, 1: 33–40
Mihevc S. 1994. Brušenje. V: Priprava površin, brusni materiali, brušenje lesa. Zbornik referatov, Ljubljana 9. november 1994. Zveza društev inženirjev in tehnikov lesarstva Slovenije in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 1–5 Miljković J. 1991. Kompozitni materiali od usitnjenog drveta iverice. Beograd, Naučna
knjiga: 9–11
Mui KW., Wong LT., Hui PS., Chan WY. 2009. Formaldehyde exposure risk in air-conditioned offices of Hong Kong. Building services engineering research and technology, 30, 4: 279–286
Nemli G., Akbutut T., Zeković E. 2007. Effects of some sanding factors on the surface roughtness of particleboard. Silva Fennica, 41, 2: 373–378
Nemli G., Colakoglu G. 2005. The influence of lamination technique on the properties of particleboard. Building and environment, 40: 83–87
Nemli G., Demirel S. 2007. Relationship between the density and the technological properties of the particleboard composite. Journal of composite materials, 41, 15:
1793–1802
Ozdemir T., Hiziroglu S. 2009. Influence of surface roughness and species on bond strength between the wood and the finish. Forest products journal, 50, 6: 90–94 Pesce L. D., Jenks W. R. 1992: Synthetic Nitrogen Products. V: Riegel's Handbook of
Industrial Chemistry. New York, Van Nostrand Reinhold: 1069–1140
Polanc J. 1994. Izbira ustreznega brusilnega sredstva. V: Priprava površin, brusni materiali, brušenje lesa. Zbornik referatov, Ljubljana 9. november 1994. Zveza društev inženirjev in tehnikov lesarstva Slovenije in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 1–10
Puhar J., Stropnik J. 2007. Krautov strojniški priročnik. Ljubljana, Littera picta: 128-129
Resnik J. 1989. Lepila in lepljenje lesa. Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. VTOZD za lesarstvo: 19–20
Roberts R. J., Evans P. D. 2005. Effects of manufacturing variables on surface quality and distribution of melamine formaldehyde resine in paper laminates. Composites, Part A, 36: 95–104
SIST EN 325. Lesne plošče – Določanje mer preskušancev. 1996: 3–5
SIST EN 326-1. Vzorčenje, izrez in pregled lesnih plošč – Vzorčenje, izrez in izražanje rezultatov preskušanja. 1996: 5–6
SIST EN 311. Lesne plošče – Čvrstost površine – Preskusna metoda. 2004: 8
SIST EN 14323. Lesne plošče – Plošče, oplemenitene z melaminom za notranje prostore. 2004: 4–8
Tohmura S., Inoue A., Sahari S.H. 2001. Influence of the melamine content in melamine-urea-formaldehyde resin and cured resin structure. The Japan wood research society, 47: 451–457
Torelli N. 1987. Les nastanek in zgradba. Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. VTOZD za lesarstvo: 29
Vizovišek I. 1966. Industrijski procesi za pridobivanje melaminskih smol. Ljubljana, RSS.
Vratanar U. 1996. Vpliv parametrov stiskanja na kakovost površinskega oplemenitenja ivernih plošč za splošno uporabo s papirji, melaminske smole. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 16, 75
Wang S. Y., Yang T. H., Lin L. T., Lin C. J., Tsai M. J. 2007. Properties of low-formaldeehyde-emission particleboard made from recycled wood-waste chips sprayed with PMDI/PF resin. Building and environment, 42: 2472–2479
Wong E. D., Zhang M., Wang Q., Kawai S. 1998. Effects of mat moisture content and press closing speed on the formation of density profile and properties of particleboard. The Japan wood research society, 44: 287–295
Xu W., Suchsland O. 1998. Variability of particleboard properties from single- and mixed-species processes. Forest products journal, 48, 9: 68–74
Melamin, podatki, Borealis Agrolinz Melamine GmbH, 2009 http://www.borealisgroup.com/pdf/literature/borealis/product-sheet/MSDS_Melamine_englisch.pdf (23. 3. 2010)
Proizvodni program lepil – Nafta Lendava, 2010
http://www.nafta-lendava.si/default.asp?nad=2&pod=3 (5. 6. 2010) Toksičnost melamina,World Health Organization, 2008
http://www.who.int/foodsafety/fs_management/Exec_Summary_melamine.pdf (4. 6. 2010)
Interni standard – interni test s svinčniki. Interna metoda preizkusa oplemenitenih ivernih plošč. Interni podatki podjetja Lesna TIP, d. d.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Sergeju Medvedu za pomoč in usmerjanje pri nastajanju tega dela.
Zahvaljujem se recenzentu prof. dr. Marku Petriču za celostno recenzijo tega dela.
Empirični del naloge je bil opravljen v tovarni ivernih plošč Lesna TIP Otiški Vrh, d. d.
Zahvaljujem se predvsem tamkajšnjemu vodstvu, tehnologom, proizvodnim delavcem in dragim laborantom.
Zahvaljujem se delavcem na fakulteti; referatu, knjižničarkama, anglistki, … Zahvaljujem se staršem in družini, ki so mi bili v gmotno in moralno podporo.
Rad bi se zahvalil še Alenki Potočnik in Mojci Pori za pomoč pri reševanju manjših ali večjih problemov.
Skoraj bi se pozabil zahvaliti svojima hčerkama, Eli in Ivi, ki sta mi odstopili dovolj časa za moje delo. Hkrati pa za 'moralno podporo', predvsem ko je prva po skupnem obisku na govorilnih urah pri g. Medvedu pripomnila, da Medved sploh ni pravi medved.
Trenutki, ko sva presedela skupaj in premlevala vsak svoje čtivo, mi bodo ostali v spominu kot sprehodi po grebenih vršacev.
Ljubi ženi Evi se zahvaljujem za vso podporo, še prav posebej pa za lektoriranje diplomske naloge.
PRILOGE
Priloga A:
Tehnični podatki uporabljenih brusnih papirjev pri brušenju testnih plošč.
PRVA POSTAJA, PREDBRUSILKA:
Brusni papir, proizvajalec: CARBO SCHRÖDER Granulacija brusnega papirja: 36
Tip brusnega papirja: CLZ 611
Dimenzija brusnega papirja: 2250 mm x 2800 mm Brusni papir, proizvajalec: CORA
Granulacija brusnega papirja: 60
Tip brusnega papirja: S88YY Dimenzija brusnega papirja: 2250 mm x 3810 mm Brusni papir, proizvajalec: CORA
Granulacija brusnega papirja: 100
Tip brusnega papirja: S88YY Dimenzija brusnega papirja: 2250 mm x 3810 mm
Priloga B:
Teža 9 vzorcev med kondicioniranjem v laboratoriju
12.4.05
2A1C1 114,0 114,1 114,2 114,4 114,4
2A2C1 112,7 112,8 113,0 113,1 113,1
2A3C1 107,6 107,8 107,9 108,1 108,1
2B1C1 113,2 113,3 113,5 113,6 113,6
2B2C1 108,4 108,5 108,6 108,8 108,9
2B3C1 110,5 110,6 110,7 110,7 110,7
2C1C1 112,7 112,8 112,9 113,1 113,1
2C2C1 114,1 114,2 114,3 114,5 114,6
2C3C1 111,2 111,3 111,4 111,6 111,6
Priloga C:
Izmerjene debeline 100 surovih IP
18,0 17,7 16,8 17,0 16,5 16,8 17,6 17,4 17,5 16,7
Priloga D:
Številke za oznako plošč (1A1):
1. s predbrusnim papirjem granulacije P 36 do neto debeline;
2. s predbrusnim papirjem granulacije P 36 in P 60 do neto debeline;
3. s predbrusnim papirjem granulacije P 36, P 60 in P 100 do neto debeline.
- A1: IP debeline 17,0 mm–17,8 mm, brušena z brusnim papirjem P 36;
- A2: IP debeline 17,0 mm–17,8 mm, brušena z brusnim papirjem P 36 in P 60;
- A3: IP debeline 17,0 mm–17,8 mm, brušena z brusnim papirjem P 36, P 60 in P 100;
- B1: IP debeline 16,3 mm–16,9 mm, brušena z brusnim papirjem P 36;
- B2: IP debeline 16,3 mm–16,9 mm, brušena z brusnim papirjem P 36 in P 60;
- B3: IP debeline 16,3 mm–16,9 mm, brušena z brusnim papirjem P 36, P 60 in P 100;
- C1: IP debeline 17,9 mm–19,0 mm, brušena z brusnim papirjem P 36;
- C2: IP debeline 17,9 mm–19,0 mm, brušena z brusnim papirjem P 36 in P 60;
- C3: IP debeline 17,9 mm–19,0 mm, brušena z brusnim papirjem P 36, P 60 in P 100.
Priloga E:
Posamezne vrednosti kislinskega testa
A1z A1s A6z A6s A8z A8s B2z B2s B4z B4s C3z C3s C5z C5s D2z D2s D6z D6s D8z D8s 1A1 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 4 4 2A1 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 1A2 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 4 4 3 5 4 5 2A2 3 5 3 4 3 4 3 3 3 4 3 4 3 4 4 4 3 5 3 5 1A3 4 4 3 4 4 4 3 4 3 4 4 4 4 4 4 4 4 5 4 5 2A3 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 4 4 3 5 3 5 1B1 3 4 3 4 3 5 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2B1 2 3 3 4 3 3 3 3 3 3 3 3 2 3 2 3 3 2 3 3 1B2 3 4 3 4 3 4 3 3 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 2B2 3 4 3 4 3 4 3 3 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 1B3 3 4 3 4 4 4 3 4 3 3 3 4 3 4 3 4 4 5 4 5 2B3 3 4 3 4 3 4 3 3 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 1C1 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 5 3 5 3 5 2C1 4 4 3 4 3 4 3 3 3 4 3 4 3 3 3 4 3 4 3 4 1C2 3 4 3 4 3 3 3 3 2 4 3 4 3 4 3 4 3 5 4 4 2C2 3 3 3 4 3 4 3 3 3 3 2 3 3 4 3 4 3 5 3 4 1C3 3 4 3 5 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 5 3 5 3 5 2C3 3 4 3 4 3 4 3 5 3 4 3 4 3 4 4 4 3 4 3 4
Povp. 3,1 3,9 3,0 4,1 3,1 3,9 2,9 3,6 2,9 3,8 3,0 3,8 3,0 3,8 3,2 4,0 3,1 4,3 3,3 4,3
Priloga F:
Podane so vrednosti testa čvrstosti površine; sile v [N]
A2 A4 A9 B1 B6 C2 C4 D3 D4 D7
1A1 1040 1080 940 1060 1080 1020 1040 770 1000 1040 2A1 1070 1000 890 780 1190 1330 900 870 660 1080 1A2 870 940 1050 990 990 1030 880 840 940 1100 2A2 1010 1010 910 940 1040 1050 1050 970 920 1020 1A3 1040 1320 930 990 870 950 990 990 1000 1050 2A3 980 980 750 850 1020 1020 910 970 350 1040 1B1 1000 1080 1120 1360 940 940 550 1030 1020 1010 2B1 1100 960 1210 1030 1030 1060 870 1010 1020 1020 1B2 1100 1130 960 990 1400 1090 1080 990 1080 1110 2B2 950 1150 1440 1040 1200 1110 950 1030 1040 1050 1B3 1070 1000 1000 1010 1270 1040 1080 960 1070 1370 2B3 1010 910 1010 1000 1000 980 980 1000 1080 1040 1C1 1110 1110 1030 980 1140 1030 990 1080 980 1000 2C1 1010 1070 970 860 870 1140 1040 1200 1040 1130 1C2 1070 1160 1180 1100 1070 1010 1350 1060 1150 1080 2C2 1120 1400 1100 520 1060 1120 1080 1150 1150 990 1C3 1280 1110 1340 1130 1160 1080 1060 1300 1090 1280 2C3 890 850 900 860 1020 1030 1100 1050 1010 940
Priloga G:
Rezultati testa s svinčniki po metodi EN 14323, enota [N]
A3z A3s A5z A5s A7z A7s B3z B3s B3z B3s C1z C1s C6z C6s D1z D1s D5z D5s D9z D9s 1A1 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 2A1 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 2,0 1,5 1A2 1,5 1,5 1,5 1,5 2,0 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 2,0 1,5 1,5 1,5 2A2 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 2,0 1,5 1,5 1A3 1,5 1,5 2,0 1,5 2,0 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 2,5 1,5 2,0 2,0 2,0 1,5 2,0 1,5 2A3 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1B1 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 2B1 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 2,0 1,5 2,0 1,5 1,5 1,5 1,5 1B2 1,5 1,5 1,5 1,5 2,0 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 2,0 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 2B2 2,0 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 2 1,5 2,0 1,5 1,5 1,5 1B3 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 2,0 2,0 2,0 2,0 1,5 1,5 1,5 2,0 1,5 1,5 2,0 1,5 1,5 1,5 2B3 1,5 1,5 2,0 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 2,0 1,5 1C1 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 2C1 1,5 1,5 2,0 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1C2 1,5 1,5 1,5 1,5 2,0 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 2C2 1,5 2,0 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1C3 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 2C3 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 Povp. 1,5 1,5 1,6 1,5 1,6 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,6 1,6 1,6 1,6 1,6 1,5 1,6 1,5
Priloga H:
Rezultati interne metode testa s svinčniki, enota [N]
A3z' A3s' A5z' A5s' A7z' A7s' B3z' B3s' B5z' B5s' C1z' C1s' C6z' C6s' D1z' D1s' D5z' D5s' D9z' D9s'
1A1 17 16 17 17 16 17 16 16 17 17 15 16 17 17 16 15 16 16 17 16 2A1 17 17 16 16 17 16 17 15 17 17 16 16 17 16 17 16 17 17 17 17 1A2 17 16 18 18 17 18 16 17 16 17 17 16 16 16 16 16 17 16 17 17 2A2 16 17 17 16 16 16 17 17 17 16 17 17 17 15 17 17 17 16 16 16 1A3 18 18 18 17 18 16 18 17 17 16 18 17 16 16 17 17 18 16 16 17 2A3 17 17 16 16 17 16 16 16 16 16 17 16 16 16 17 16 17 17 17 16 1B1 16 17 17 17 17 17 17 17 17 16 17 16 17 17 16 17 17 16 17 16 2B1 17 17 16 16 15 16 16 17 17 16 17 16 17 16 17 16 18 17 16 17 1B2 16 16 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 16 16 16 16 17 17 17 17 2B2 17 16 16 16 16 16 17 17 16 16 16 16 17 17 17 18 18 18 18 18 1B3 14 15 16 16 15 17 16 16 15 16 15 16 16 16 16 16 17 16 17 17 2B3 15 15 15 15 16 15 15 15 15 15 15 16 15 15 15 14 15 15 16 16 1C1 15 15 16 16 15 16 15 16 16 16 15 15 15 15 14 14 16 15 15 15 2C1 17 16 15 15 15 15 16 15 15 16 16 15 16 15 15 14 16 15 16 15 1C2 16 16 16 15 15 14 15 15 15 15 15 16 15 15 15 15 15 16 16 16 2C2 16 16 15 16 15 16 16 16 14 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 1C3 15 16 15 15 14 14 15 15 14 14 14 14 15 14 14 14 14 14 14 14 2C3 14 14 15 15 14 14 15 14 14 16 14 16 14 14 14 14 15 15 15 15 Povp. 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16
Priloga I:
Rezultati testa čvrstosti površine v [N/mm2]
A2 A4 A9 B1 B6 C2 C4 D3 D4 D7 1A1 1,04 1,08 0,94 1,06 1,08 1,02 1,04 0,77 1,00 1,04 2A1 1,07 1,00 0,89 0,78 1,19 1,33 0,90 0,87 0,66 1,08 1A2 0,87 0,94 1,05 0,99 0,99 1,03 0,88 0,84 0,94 1,10 2A2 1,01 1,01 0,91 0,94 1,04 1,05 1,05 0,97 0,92 1,02 1A3 1,04 1,32 0,93 0,99 0,87 0,95 0,99 0,99 1,00 1,05 2A3 0,98 0,98 0,75 0,85 1,02 1,02 0,91 0,97 0,35 1,04 1B1 1,00 1,08 1,12 1,36 0,94 0,94 0,55 1,03 1,02 1,01 2B1 1,10 0,96 1,21 1,03 1,03 1,06 0,87 1,01 1,02 1,02 1B2 1,10 1,13 0,96 0,99 1,40 1,09 1,08 0,99 1,08 1,11 2B2 0,95 1,15 1,44 1,04 1,20 1,11 0,95 1,03 1,04 1,05 1B3 1,07 1,00 1,00 1,01 1,27 1,04 1,08 0,96 1,07 1,37 2B3 1,01 0,91 1,01 1,00 1,00 0,98 0,98 1,00 1,08 1,04 1C1 1,11 1,11 1,03 0,98 1,14 1,03 0,99 1,08 0,98 1,00 2C1 1,01 1,07 0,97 0,86 0,87 1,14 1,04 1,20 1,04 1,13 1C2 1,07 1,16 1,18 1,10 1,07 1,01 1,35 1,06 1,15 1,08 2C2 1,12 1,40 1,10 0,52 1,06 1,12 1,08 1,15 1,15 0,99 1C3 1,28 1,11 1,34 1,13 1,16 1,08 1,06 1,30 1,09 1,28 2C3 0,89 0,85 0,90 0,86 1,02 1,03 1,10 1,05 1,01 0,94 Povp. 1,04 1,07 1,04 0,97 1,08 1,06 0,99 1,02 0,98 1,08
Priloga J:
Grafi gostotnih profilov OP IP, dobljeni pri zunanji ravnovesni vlažnosti vzorcev
• Plošča 1A1
• Plošča 1A2
• Plošča 1A3
• Plošča 1B1
• Plošča 1B2
• Plošča 1B3
• Plošča 1C1
• Plošča 1C2
• Plošča 1C3
• Plošča 2A1
• Plošča 2A2
• Plošča 2A3
• Plošča 2B2
• Plošča 2B3
• Plošča 2C1
• Plošča 2C2
• Plošča 2C3
Pavel PORI
VPLIV BRUŠENJA IVERNIH PLOŠČ NA
OPRIJEMNOST PAPIRJA, IMPREGNIRANEGA Z MELAMINSKO SMOLO