ntóvtò vewitfidttt ìwrtoi»
IV. del.) 1908
4. Hacquetovi uredniki in dopisovalci
182 Članki in razprave ARHIVI 27 (2004), št. 1 Stanislav Južnič: Hacquetova bibliografija, str. 167-187
rinček in Wallnöfer & al. 1993. Hacquetia (1) 1:
109-128.
Praprotnik, Nada. 2002. Triglavski dimek.
Gea (Ljubljana). ( 12) 5: 65-66.
Kranjc, Andrej. 2002. About Karst in Bal- thasar Hacquet's Oryctographia Carniolica. Po- vzetek simpozija: Alcadi 2002/6° International Symposium on History of Speleology and in Alps, Carpathians and Dinarides, Gorizia April 27 - Maj 1, 2002. {elektronski vir).
Kranjc, Andrej. 2003. Balthasar Hacquet (1740-1815) in naš kras: rudniški zdravnik v Idriji, učitelj na ljubljanskem liceju in na babiški šoli. Kras. 56: 16-17, ilustrirano.
Kranjc, Andrej. 2003. Contributions of Bal- thasar Hacquet (1739-1815) to the Knowledge of Karst amd Karstification. International Confe- rence on Karst Hydrogeology and Ecosystems.
Bowling Green 2003. (elektronski vir).
Kranjc, Andrej. 2003. Balthasar Hacquet (1739/1740-1815) - krasoslovec. Informacije SZF. 4: 1-2, ilustrirano.
Glažar, Saša A. 2003. Balthasar Hacquet:
kirurg, naravoslovec in humanist: (1739-1815).
Kemija v šoli (15) 2: 32.
WIEM. 2003. Hacquet Baltazar. Wielka inter- netowa encyklopedia multimedialna. www.wiem.
onet.pl
AEIOU. 2003. Hacquet de la Motte, Belsazar.
AEIOU. Österreich-Lexikon, www.aeiou.at Saur, K. G. 2003. Hacquet de La Motte, Bel- sazar. World Biographical Index. Internet Editi- on: www.saur-wbi.de', et: K.G. Saur Verlag.
Internationaler Biographischer Index 10: www.
biblio. tu-bs.de/wbi
Sumrada, Janez. 2003. Uvodna beseda. Hac- quetia. (2) 2: 9-10.
Sumrada, Janez. 2003 Sur les origines de Balthasar Hacquet. Hacquetia. (2) 2: 11-24.
Klemun, Marianne. 2003. Raumkonzepte im Werk Belsazar Hacquet. Hacquetia. (2) 2: 25-35.
Fikfak, Jurij. 2003. O Hacquetovih upodobit- vah in opisih drugega. Hacquetia. (2) 2: 37-48.
Kril, Mykhailo. 2003. Balthasar Hacquet As a Historian. Hacquetia. (2) 2: 49-53.
Zigon, Tanja. 2003. Wochentlisches Kund- schaftsblatt des Herzogthum Krain (1775-1776) Balthazar Hacquet kot časnikar. Hacquetia. (2) 2: 55-64.
Sumrada, Janez. 2003. Hacquetova spomenica pariški Kraljevi medicinski družbi o poklicnih boleznih idrijskih rudarjev. Hacquetia. (2) 2: 65- 74.
Jurca, Jože. 2003. Balthazar Hacquet in vete- rinarstvo. Hacquetia. (2) 2: 75-84.
Praprotnik, Nada. 2003. Balthazar Hacquet in njegovo botanično delovanje na Kranjskem. Hac- quetia. (2) 2: 85-92.
Kavčič, Janez. 2003. Idrija, kot jo je videl Balthazar Hacquet. Hacquetia. (2) 2: 93-106.
Čar, Jože. 2003. Hacquetova ocena nekaterih
starejših del o idrijskem rudniku. Hacquetia. (2) 2: 1J5-118.
Car, Jože. 2003. Naravoslovni opis idrijskega rudnika v Hacquetovem delu "Oryctographia car- niolica". Hacquetia. (2) 2: 107-114.
Južnič, Stanislav. 2003. Ledene rože na Hac- quetovem oknu. Hacquetia. (2) 2: 119-128.
Kranjc, Andrej. 2003. Balthazar Hacquet, Predecessor of Modern Karstology. Hacquetia.
(2)2:129-138.
Valjo, Marija. 2003. Balthasar Hacquet und die Ukraine. Hacquetia. (2) 2: 139-145.
ARHIVI 27 (2004), št. 1 Članki in razprave 183 Stanislav Južnič: Hacquetova bibliografija, str. 167-187
G. Gruberju, ki je kot navigacijski direktor po cesarskem ukazu potoval na ogled Save vse do ustja pri Beogradu. 29. 9. 1775 so izpluli iz Krškega,71 med 30. 9. in 2. 10. 1775 so počivali v Zagrebu,72 4. 10. 1775 so prispeli v Sisak,73 9.
10. 1775 so izpluli iz Jasenovca,'4 13. 10. so pri- speli na (Slavonski) Brod75 in 15. 10. 1775 konč- no v Zemun.76 Skupno je pot po vodi navzdol trajala tri tedne. V potopisu je Hacquet poročal tudi o sosednjih pokrajinah, med drugim o Bor- novi domači Transilvaniji.77 Pod Gruberjevim vplivom je razmišljal o obnovitvi argonavtske vodne poti med reko Timavo pri Devinu, Kolpo, Savo in Donavo.78 V Zemunu je študiral turško izdelovanje pip, odpornih proti ognju, in se skli- ceval na ugotovitve Beckmanna iz Göttingena.79
Razmišljal je o povezavah med sibirskimi in balkanskimi Slovani, tudi glede podobnosti fosilov v njihovih deželah. Omenil je mamutov okel, ki ga je Gruber nekoč našel v bližini Siska in ga podaril za Hacquetovo zbirko.80 Hacquet ni opisal potovanja iz Zemuna nazaj na Kranjsko.
Leta 1778 je v Milanu objavil italjanski prevod pisma iz leta 1776, vendar seje medtem bržkone že spri z Bornom.
Jean-André De Luc (1727; t 1817) je podprl Bornovo kandidaturo za kraljevo družbo v Lon- donu, vendar ni prepričljivih dokazov o izvolitvi Borna. Baron Born je leta 1780 prišel iz Prage na Dunaj in postal dvorni svetnik ter kustos dvor- nega naravoslovnega kabineta na Dunaju. Dopi- soval se je z baronom Žigo Zoisom, Gruberjem in Hacquetom. Hacquetovo pismo iz leta 1776 je Bornu posredoval avguštinski opat Alberto Fortis (* 1741 Padova; f 1803 Bologna), avtor zname- nitega potopisa s potovanja po Dalmaciji in ita- lijanskega prevoda Hasanaginice iz leta 1774.81
Fortis je vodil bolonjsko knjižnico kot tajnik nacionalnega italijanskega instituta. Skupaj z Elisabetto Caminer Turra sta izdajala reviji L'Europa letteraria od leta 1768 do 1773 in Giornale enciclopedico od leta 1774 do 1781, kjer pa nista tiskala Hacquetovih del. Hacquet je opisal Fortisove geološke raziskave leta 1816, leta pa jih je povzel v reviji Johanna Samuela Schròterja (* 1735 Rastenburg; 11808 Buttstätt).
Schröter je leta 1752 začel študirati teologijo, pozneje pa se je učil naravoslovja pri profesorju Walchu v Jeni. Leta 1756 je postal rektor šole v
71 72 73 74 75 76 77 78 79
Hacquet, 1778, 6; Hacquet. 1984, 74-75.
Hacquet, 1778, 7, 9; Hacquet. 1984, 76, 78.
Hacquet, 1778, 9-10; Hacquet. 1984, 78-79.
Hacquet, 1778, 14; Hacquet. 1984, 83.
Hacquet, 1778, 16; Hacquet. 1984, 85.
Hacquet, 1778, 18; Hacquet. 1984, 87.
Hacquet, 1778, 8; Hacquet. 1984, 77.
Hacquet, 1778, 21-22; Hacquet. 1984, 90-91.
Hacquet, 1778, 24; Hacquet. 1984, 93.
Hacquet, 1778, 27; Hacquet. 1984, 96.
Hacquet, 1778, 27; Hacquet. 1984, 96.
Dornburgu, leta 1764 pridigar v Weimarju, od leta 1785 pa je bil superintendant in prvi pridigar v mestu Buttstätt pri Weimarju. Leta 1776 je v Weimarju izdal tri volumne revije Journal für die Liebhaber des Steinreich und der Konchylio- logie; v njih je objavljal predvsem o fosilih.
Leta 1775 je Hacquet objavil razpravo v Wiener Realzeitung, kije začel izhajati leta 1770 in se je obdržal poldrugo stoletje. Leta 1777 je postal urednik časopisa Carl Joseph Nepomuk baron von Sonnenfels (* 1733; t 1817), ki je istega leta vstopil k dunajskim prostozidarjem in kmalu postal njihov vodja. Od leta 1782 do 1784 je revijo urejeval nekdanji jezuit, prostozidar Aloys Blumaurer (1755-1798).
4. 2. V Pragi
Leta 1808 je Hacquet objavil povzetka iz svojih knjig v praškem Slavinu. Urednik revije je bil Josef Dobrovsky (1753-1829), vodilni češki razsvetljenec in slavist.
4.3. V nemških deželah
Berlinski lekarnar in praktični zdravnik Fried- rich Heinrich Wilhelm Martini je izdal prve štiri volumne Beschäftigungen der Berlinischen Ge- sellschaft naturforschender Freunde. Nato je uredništvo Beschäftigungen in Schriften prevzel Johann Friedrich Wilhelm Otto iz Berlina in, med drugim, leta 1783 in 1788 objavil tudi pismi dr. Jacoba Reineggsa (Reinegg, Christian Ru- dolph Ehlich, Ehrlich, Oehlich, * 28. 11. 1744 Eisleben; f marec ali april 1793 Sankt Peters- burg)82 iz Gruzije s Hacquetovimi pojasnili. Na Hacqueta so se v Ottovih Schriften sklicevali tudi Johann Gottlieb Gleditsch (1714-1786),83 Fried- rich Müller84 in Rendant Siegfried.85 Od leta 1782 do 1785 je Otto v Berlinu izdal tudi štiri volumne Allerneueste Mannigfaltigkeiten, v ka- terih Hacquet ni objavil ničesar.
Johan Heinrich Voigt (* 27. 6. 1751 Gotha; f 6. 9. 1823 Jena) je leta 1774 začel poučevati gimnazijce v Gothi. Izdajal je astronomski del dvornega koledarja. Leta 1789 je doktoriral iz filozofije na univerzi v Jeni in tam prevzel ka- tedro za matematiko, čez trinajst let pa še za fiziko. V letih od 1786 do 1799 je urejal Ma- gazin für das Neueste aus der Physik und Naturgeschichte, ki ga je utemeljil njegov prvi urednik Ludwig Christian Lichtenberg (* 1742; f 1799). Voigt je izdal volumne od 6 do 12 s številnimi Hacquetovimi razpravami. Od leta 1797 do 1806 je v Jeni izdal dvanajst volumnov
82
83 Poggendorff. 1863,598.
Gleditsch, 1782, 109, 114, 115.
84 Müller, 1781, 127.
85 Siegfried, 1782, 423; Siegfried, 1785, 407-409.
184 Članki in razprave ARHIVI 27 (2004), št. 1 Stanislav Južnič: Hacquetova bibliografija, str. 167-187
398 ••••&••• ••• 9•«•$$
$•%• <•• fiore même gerili/ ^••••
fcttöft 3§r ©eofpici wiè 3&te SBBfffe. ftifimBüii' t&tty «al» fteftölfM ;'@fe bje •«$••••;••• iftruin*
&•••, $*"(£ :@*|pn{%ćmbe ••£ etg«itlidji for
röfirrti/ cimgro Oìu|ea bflöött fìfyhpfcn fornire».
SÄ«'rie Ui«t'ffit4niitg«i »wrtcJt ó6rtgéiÌ5 ©te ifôerfti§*
•••^ oftjì «• •••• meine jjeft •••• ••••• t^uiï jjûi*
• ::;•.. . 3U-7 ..,:.'
8u* (inm •# d&ft fceS #« «t •••• $rf*
••••• ••$ &efilä uom anten 3««•*& ijfco wok •wfì§ • •• mefft gujfcmfc* twf§ w> fi»
tflttge gcif ä(f<T europalfii)«*!! 0••1••# nttrnfc •, unb i»«-':màvhfflUfy lire «•• •••|i Uđ|; 1• «•• <š5te, meinen •••• p»iijÄf> fetf einem 0â$rt uni» bđrfr&ec objie ette"^^•^•• •& tû§!ti (HäpalS : S<$ wrérbe mtcr) •••••• •• <£••|••••• •••••••••* «*«•
••• ••• •• b# #cfcpft« ttaeô Çcmbeë, at fcetiš • *•*• (•• etil ••• fefôeit £N$r* •••&•, ju •%11$••-•••:•&•••• ••• ••• imf5§% $•*
:•$• ••••••, •• &s*«fe «ite ••••••^ $• ben*
fm*
*% •<•$<5<6tt•en $at uafer ••••••, fcet «^err^ejcpefr
""'«jI lm ••• *78* et^aîceii üiift tm* jA:12*f«murne*
rtartg/ imtft fMrwt l^t«t8Ä @«ftK%&tt »at» d**!**0
##••|•• ei« tRararfimbe, s3tt|ft miijef&eđet. £4*
mtš jgfcfejtot «••••«^••6>••1>••1•« 399
bm als «tue (Erfeiimltd)feit œ?b SSetfeufer •••••••
$Wj»ri<èteii/ bie @fe i*»?n nife j« ftetortrtcti ^ö&«I»
ein 0ttt$vmt&jber •• niesen auf •|feije mđy
@mtpTtô t»jpQÌf&c/ ïfl We efrigtge •••&1$••> • |•
ffir «item •••••••&• âuëfîiniM'^ ••••• foimeitj ïtî|
•••• •• éû ••••••••^ S11 <•&•/ '• tt«
ftfteif •••1^/-•^* ^•••• mein l^igeS <&••$••&
gm entfrfjufbtgnt.
fâm, alitU 2&ttW ÜfyMt jbv6 •• îjttfe* ••
tocrfîcî in fcic fcf)recfli^|îfii •••••, in ïeiittt Ä Je
••• bmtHûm $.••* •4• ^retint ^îroun it Ätfcl>it> •^••^• ïd>fntgîuçi mît jplfe mei«
••••• •• t. ••••&•»! &« 0•••••••/ • ••
te« !£••• beé ••••••^••^ Vp» leâwm §e«î>«î ••§•
ttwfjmi, ^• bwd;r#tB •|•1••1•• |*1«• •••*
mar —, 2<cbcUtio ^••••« i•b -iWcnQif••• ®&flifr
He |t«étèarm §c1bèf •(•«•|1•-« oie fee» 9tîft tri«*
fmbm l^rg« ter ûf«?nfrf)fn ©•^•^••/ tfflßImmer beat Hferïje* •§1•••••• afirö»' ^«9« •• ïttb» fûîté
Qegenb fcet <&r<>^a«n«ttfe|ot©fï?î5r0e HBb flîtbie sOtrdîeblrfrt §Iutfc5 fëi&fï ûtt. ••&•••••• ìb*
ifyxnm tum (•••••• \••(•*•••••• eiiffftttttS*
blefer fo beró^mte @ugs ff «t •<*$• • <• berüu^e f«i«t «#mmenb«i •••••, ÏÏRwftym «Hb 2ßie§
;•':• " '. .-Itti*
1) ©iefet SBrirf 6*6* fc& •••* trbeïftti, l»eî(§eeni{§(*
" 0<br"t4 Ut; ben« w>9 bea ror&reflfn§r*unbeti,iiiteA;
••• äfifn 9«f*ttfbeii/ b«b* |• 1•« Mf -04lfW ftW S&rkff nspfsegfaf ^*
Naslovnica Reineggsovega pisma Hacquetu (Hacquet. 1782. Schriften der Berlinischen Gesellschaft naturforschender Freunde (3): 398.
podobne revije z nekoliko spremenjenim naslo- vom Magazin für das Neueste Zustand der Naturkunde, vendar Hacquet v njej ni več ob- javljal. Voigt je pisal razprave o matematiki, ognju, zraku, elektriki, magnetizmu, optiki, ko- metih in zgodovini koledarja. Hacquet je pri Voigtu objavil dva pisma Johannu Friedrichu Blumenbachu (* 11. 5. 1752 Gotha; f 22. 1. 1840 Göttingen), profesorju medicine in inšpektorju naravoslovne zbirke na univerzi v Göttingenu.
Blumenbach je raziskoval medicino in fosile mamutov, oboje pa je zanimalo tudi Hacqueta.
Blumenbach je v Göttingenu izdajal revijo Me- dicinisehe Bibliothek in v drugem volumnu leta 1785 objavil pismo dr. Reineggsa o kajenju opija, ki ga je iz Perzije poslal baronu Aschu.
Reineggs je v pismu Hacqueta omenjal kot svo- jega najboljšega prijatelja. Začel je kot brivski pomočnik v Leipzigu in zabavljač ter končal me- dicino v Trnavi z disertacijo o kemijskih sistemih (leta 1773). Nato je odpotoval na vzhod. Bil je
ruski diplomat v Gruziji, svetnik na ruskih šolah in nato šolski študijski direktor instituta za mlade ranocelnike v Sankt Peterburgu.
Lorenz Florenz Friedrich von Crell (* 1744 Helmstedt (Helmstädt) na spodnjem Saškem; f 1816 Göttingen) je postal leta 1773 profesor filozofije in medicine na univerzi Helmstedt, po ukinitvi pa je leta 1810 prevzel katedro za kemijo v Göttingenu. Izdal je šest volumnov prve nemške kemijske revije Chemischen Journal für die Freunde der Naturlehre, Arzneygelahrtheit, Haushaltungskunst und Manufacturen v mestu Lemgo (od leta 1778 do 1781) pri založniku Ma- yerju. Revija se je preimenovala v Neuesten Entdeckungen der Chemie v Leipzigu (v obdobju 1781-1784; izdal je volumne 1-12 pri založniku Weygandshu). V obeh revijah je objavljal tudi Hacquetova dela, tudi v dodatkih (Beytrage) k zadnji. Crell je leta 1783 izdal dva volumna revije Chemiches Archiv; od leta 1784 do leta 1791 so izšli volumni 1-8 kot Neues Chemiches
ARHIVI 27 (2004), št. 1 Članki in razprave 185 Stanislav Južnič: Hacquetova bibliografija, str. 167-187
Archiv. Od 1784. do 1803. je izdal 40 volumnov revije Chemische Annalen fur Freunde der Na- turlehre, Arzneygelahrheit, Haushaltung und Manufakturen pri J. G. Müllerju. Od leta 1785 do 1790 je objavil 6 volumnov revije Beitrüge zu der Chem. Annalen. Leta 1785 in 1786 je izdal 5 volumnov revije Auswahl aller eigenthüml.
Abhandl. Aus d. Neuest. Entdeckungen d. Che- mie. Leta 1798 je izdal prvi volumen revije Neuestes Chemisches Archiv.
Rastlina iz Meke, ki jo je Hacquet narisal povečano po treh eno colo dolgih primerkih, ki mu jih je poslal Reine ggs. Hacquet je rastlino po
Linnéju uvrstil med limonovce (Schriften der Berlinischen Gesellschaft naturforschender
Freunde (3): Tab. 3, fig. 2).
Poggendorff, 1863, 496.
August Ludwig von Schlözer (Schlötzer, * 5.
7. 1734 Gaggstedt v grofiji Hohenlohe Kirch- berg; t 9. 9. 1809 Göttingen) je študiral teologijo in orientalske jezike na univerzah v Wittenbergu in Göttingenu do leta 1755, leta 1759 pa je študiral medicino v Göttingenu. Leta 1761 je odšel v Sankt Petersburg in štiri leta pozneje prevzel položaj profesorja zgodovine in rednega člana akademije. Pomagal mu je predsednik akademije Razumovski, ki je sodeloval tudi s Kranjcem Hallersteinom. Od leta 1767 do upo- kojitve leta 1805 je bil Schlözer profesor v Göt- tingenu. Tam je utemeljil znanstveno statistiko.
Od leta 1776 do 1782 je v Göttingenu izdal deset volumnov revije Briefwechsel meist statistischen Inhalts Gesammelt und zum Versuch heraus- gegeben von Schlözer s številnimi kratkimi Haquetovimi prispevki. Od leta 1782 do leta 1793 je v Göttingenu izdal osemnajst volumnov uradnega lista Staatsazeigen (Staats-Anzeigen);
tudi v njem je objavil Hacquetovo razpravo. Leta 1804 je ruski car Aleksander I. Schlözerja po- vzdignil v plemiški stan.
Hacquet je večkrat poročal o Karpatih taj- nemu svetniku, baronu Karlu Ehrenbertu Mollu (* 21. 12. 1760 Thalgau pri Salzburgu; f 1. 2.
1838). Prijatelj Moli jih je objavil v Jahrbücher für Bergbau= und Hüttenkunde v Münchenu.
Friedrich Albrecht Carl Gren (* 1760; f 1798) je od leta 1790 do leta 1794 izdajal revijo Journal der Physik, nato pa jo je do leta 1798 preimenoval v Neues Journal der Physik. To sta bili predhodnici Annalen der Physik, vodilne nemške fizikalne revije devetnajstega stoletja, ki jo je od leta 1799 do smrti urejeval Ludwig Wilhelm Gilbert (* 1769; f 1824). Gilbert je bil profesor fizike v Halleju, leta 1811 pa je odšel na univerzo v Leipzigu. Po Gilberto vi smrti je nje- govo revijo prevzel Johann Christian Poggen- dorff. V Gilbertovih analih je Hacquet med drugim objavil pismo, ki ga je datiral v Lvovu 1.
7. 1801. Naslovil gaje na rudarskega komisarja Johanna Friedricha Westrumba (1751-1819).
Westrumb je leta 1779 prevzel lekarno v mestu Hameln in veliko pisal v Gilberto ve anale, med drugim o žvepleni vodi (1805).
Hacquet je objavljal tudi v reviji Der Na- turforscher iz Halleja; volumne 1-13 - od leta 1774 do 1779 -je urejal Johann Ernst Emmanuel Walch (* 1725; t 1778), volumne 14-30 - od leta 1780 do 1804 - pa Johann Christian Daniel Schreiber (* 1739; t 1810). Revijo je izdajal J. J.
Gebauer, pozneje njegova vdova skupaj z Joh.
Jac. Gebauerjem. Hacquet je objavljal tudi v glasilu Academia naturae curiosorum, imenova- nem Nova acta physico medica exhibentia Ephe- merides sive Historias et Expérimenta v Halle.
Leta 1777 je postal član te prestižne akademije z akademskim imenom Pelops II. Med člani so bili Hacquetov mentor van Swieten (od leta 1754), Hacquetov nasprotnik Janez Krstnik Mihael
186 Članki in razprave ARHIVI 27 (2004), št. 1 Stanislav Južnič: Hacquetova bibliografija, str. 167-187
Žagar (* 2. 12. 1732 Damelj; f 18. 7. 1813 Pra- ga) od leta 1775, Linné (od leta 1778) in drugi pomembni naravoslovci.87
Leta 1779 in 1780 je Hacquet objavil razpravi tudi pri akademiji v Erfurtu, ki je izdajala akte med letoma 1776 in 1795, nato pa v novi seriji.
V tej je bilo leta 1797 objavljeno tudi delo Jurija Vege. Od leta 1778 do 1796 je akte v Erfurtu urejal Georg Adam Key ser, izdajali pa so jih Jo.
Georg Ernst Wittekind in drugi (od leta 1777).
Leta 1787 je Hacquet v reviji Neue medi- cinische Litteratur pisal o mineralih (Leipzig: C.
F. Schneider). Citirali so jo tudi kot Medicin.
Archiv. Urednika Justus Arnemann (1763- 1806?) in Johann Christian Traugott Schlegel (1746-1824) sta izdala štiri volumne te revije od leta 1787 do 1793. Z njo sta nadaljevala revijo Medicinische Literatur für praktische Arzte, v kateri so leta 1782 objavili Hacquetovo razpravo.
4. 4. V Švici
Hacquet je leta 1789 objavil razpravo v Zii- richu, v reviji, ki jo je urejal Albrecht Höpfner.
Höpfner je od leta 1787 do 1789 izdal volumne 1^1; v zadnjem je Hacquet objavil zapis o svojih opazovanjih mineralov v Franciji.
4. 5. V Italiji
Leta 1774 je Hacquet objavil razpravo o železovi rudi iz Eisenerza na Štajerskem v eni od zadnjih številk revije Giornale d'Italia, ki jo je od leta 1764 izdajal Francesco Grisellini (* 1717 Benetke; f 1783 Milano), tajnik Società patriot- tica, znan po polemičnih spisih v obrambo Paola Scarpija. Naslednje leto je geolog Giovanni Arduino (* 16. 10. 1714 Caprino; f 21. 3. 1795) iz Verone vključil Hacquetovo razpravo v svojo zbirko. Arduinovo knjigo s Hacquetovim v pri- spevkom je leta 1778 prevedel v nemščino Šved Johann Jacob Ferber (* 29. 8. 1743 Karlskrona; f
17. 4. 1790 Bera), sicer Hacquetov sovražnik.
4. 6. V Franciji
Hacquet je objavil razpravo v Journal de physique, ki ga je izdajal ravnatelj veterinarske šole, abbé François Rozier (* 24. 1. 1734 Lyon; f 29. 9. 1793 Lyon). V istem zvezku je Rozier objavil tudi Cavendishovo raziskovanje zraka,88
naslednji mesec pa Lavoisierjevo raziskovanje kisika.8^ To je bila zadnja v vrsti Rozierjevih revij, saj je med drugim od leta 1773 izdajal Observations er mémoire sur la physique, sur l'histoire naturelle et sur les arts métieres.
87
89
Mušič, Bâtis, 1975, 56.
Journal de physique, 1785, 26 (januar): 38-51.
Journal de physique, 1785, 26 (februar): 142-148.