V zadnjih letih je družbena odgovornost postala pomemben del delovanja tako profitnih kot tudi neprofitnih organizacij. Družba je v zadnjem času vse pozornejša na ranljivejše skupine ljudi, med katere spadajo tudi invalidi in osebe s posebnimi potrebami. Obstaja veliko društev, ki želijo tem skupinam omogočiti čim normalnejše življenje in jim pokazati, da ni s pomočjo skupnosti nič nemogoče. Med njimi je tudi odbor Planinstva za invalide in osebe s posebnimi potrebami, ki deluje v sklopu Planinske zveze Slovenije pod sloganom: Planinstvo kot način življenja za vse v utripu inkluzije. Odbor v ospredje postavlja misel, da so omejitve, ki jih imamo, le v naših glavah. V magistrski nalogi smo podrobneje predstavili njihovo akcijo Gluhi strežejo v planinskih kočah in povezavo z lokalno skupnostjo.
V drugem poglavju magistrskega dela je podrobneje predstavljen pojem družbene odgovornosti. Na podlagi pregleda literature s področja družbene odgovornosti, modelov družbene odgovornosti, nagrad in standardov družbene odgovornosti ter poročanja o družbeni odgovornosti smo ugotovili, da je to področje kar dobro razvito in da se je z njim ukvarjalo že kar nekaj raziskovalcev. Strokovne literature na to temo ni veliko. Imamo občutek, da se veliko raziskovalcev in organizacij želi ukvarjati s tem področjem, ampak ne naredijo nobenih raziskav, bolj oblikujejo svoje zamisli skladu z institucijo, ki ji pripadajo. Ugotovili smo sicer, da se vse več organizacij, tako profitnih kot neprofitnih, ukvarja z družbeno odgovornostjo in jo želi vpeljati v poslovanje podjetja. Profitne organizacije se za vpeljavo družbene odgovornosti odločajo zaradi povečanja prometa in zadovoljstva zaposlenih, to pa tudi vodi k povečanju prometa. Ugotovili smo, da potrebujejo podjetja za vpeljavo in pridobitev standarda družbene odgovornosti sistematičen pristop. V Sloveniji za družbeno odgovornost podeljujejo tudi nagrado HORUS. Nagrado podeljuje Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Zanjo se lahko potegujejo profitne in neprofitne organizacije.
V tretjem poglavju smo pregledali literaturo s področja neprofitnih organizacij in podrobneje preučili, kdo so deležniki v neprofitnih organizacijah, kakšno poslanstvo in vizijo imajo te organizacije in s katerimi ovirami se srečujejo. Poleg tega smo ugotovili, da so neprofitne organizacije v primerjavi s profitnimi bolj usmerjene v dobrobit družbe in ne v povečevanje dobička. Neprofitne organizacije pa se srečujejo tudi s številnimi ovirami, glavna ovira je pomanjkanje finančnih sredstev, saj njihov namen ni povečevanje dobička in so bolj odvisne od raznih donacij in države. Poleg tega je večina članov v neprofitnih organizacijah, kot so društva, zaposlena drugje in jim društvo pomeni hobi; svoje delo opravljajo prostovoljno, zato večkrat pride do pomanjkanja časa. Ugotovili smo tudi, da se profitne organizacije več ukvarjajo z družbeno odgovornostjo. Neprofitne organizacije, kot so npr. društva, temu ne posvečajo tolikšne pozornosti. V tem poglavju smo podrobneje pregledali tudi literaturo s področja lokalne skupnosti. Prišli smo do ugotovitev, da je za delovanje tako profitnih kot neprofitnih organizacij zelo pomembna lokalna skupnost. Brez lokalne skupnosti organizacije sploh ne bi obstajale, zato je dobro, če imajo vzpostavljene dobre odnose z lokalno skupnostjo.
Organizacije zato izvajajo več dejavnosti, s katerimi se povezujejo z lokalno skupnostjo, med njimi so organizacija dogodkov, projektov, prostovoljno delo, sponzorstva, sodelovanje pri izdaji lokalnega časopisa ipd. Organizacije pomagajo pri razvoju lokalne skupnosti, trudijo se tudi zmanjšati obremenjevanje okolja in onesnaženje. Zlasti profitne organizacije lokalni skupnosti pomagajo z raznimi donacijami in sponzorstvi.
Empirični del magistrske naloge pa predstavlja četrto poglavje. V empiričnem delu smo najprej predstavili odbor Planinstva za invalide in osebe s posebnimi potrebami ter akcijo Gluhi strežejo v planinskih kočah, ki so jo prvič izpeljali leta 2018 in zanjo dobili tudi nagrado za družbeno odgovornost HORUS. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo poskušali ugotoviti, kako se lokalna skupnost vključuje v družbeno odgovorne akcije in s katerimi ovirami se spopadajo pri družbeno odgovornem udejstvovanju. Temu poglavju smo namenili največ pozornosti in truda.
Raziskava je pokazala, da odbor Planinstva za invalide in osebe s posebnimi potrebami, ki je leta 2018 dobil nagrado za družbeno odgovornost HORUS, dosega družbeno odgovornost s svojimi dejanji, to je z različnimi akcijami, ki jih organizirajo med letom. Najprej so začeli z akcijo Gluhi strežejo v planinskih kočah, sedaj pa so tej akciji dodali še dve drugi. Z akcijo Gluhi strežejo v planinskih kočah so prikazali primer dobre prakse vključujoče družbe in zgradili trden most med skupnostjo gluhih in slišečih. Akcija Gluhi strežejo v gorah je tudi pri ocenjevalni komisiji za nagrado HORUS prejela priznanje, saj pravijo, da je projekt inovativen in izraža socialni čut. Dodajajo še, da je ta projekt prvi v Sloveniji, ki vključuje ranljivejše skupine ljudi, v tem primeru gluhe in naglušne, v družbeno in poklicno življenje. Čeprav je bil projekt izveden prvič, je bil izveden na zelo profesionalen način, poleg tega pa je vseeno kazal socialni čut in prijaznost (Horus b. l.a).
Lokalna skupnost se vključuje v družbeno odgovorne akcije na različne načine. V akcijo Gluhi strežejo v planinskih kočah so se, kot smo ugotovili na podlagi intervjujev, vključili lastniki koč, ki so odstopili koče za izvedbo akcije in sodelovali ter pomagali pri izvedbi. Prav tako je bilo v akcijo vključenih tudi veliko prostovoljcev. V delovni skupini pravijo, da potrebujejo vsako leto več prostovoljcev, saj se akcija širi in izpopolnjuje. Vključeni so bili tudi obiskovalci koč, pohodniki in kolesarji, brez teh akcije ne bi bilo. Leta 2020 so k sodelovanju povabili tudi druge ambasadorje in društva. Poleg tega je letos dogodek GOGO 2020 potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Delovna skupina lokalno skupnost k sodelovanju pritegne na različne načine. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so imeli v preteklosti glede tega kar nekaj težav, letos pa teh težav ni več bilo, saj je akcija potekala že tretje leto in jih je skupnost že poznala. Prostovoljce privabijo kar prostovoljci sami, saj doživijo lepo izkušnjo. Kar nekaj prostovoljcev so pritegnili tudi s pomočjo družbenih omrežij in medijev. Letos so k sodelovanju povabili še ambasadorje in druga društva.
Akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah je vključevala vsa področja družbene odgovornosti, to je odnos do skupnosti, zaposlenih, okolja in kupcev/dobaviteljev. Akcija je bila res dobro izpeljana, zato so že prvo leto prejeli nagrado za družbeno odgovornost HORUS. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se odbor Planinstva za invalide in osebe s posebnimi potrebami pri družbeno odgovornem udejstvovanju srečuje tudi s številnimi ovirami. Sodelujoči v intervjuju so rekli, da ne gledajo na ovire ali težave, ampak bolj na izzive. Na začetku, ko akcija še ni bila znana, so imeli kar nekaj težav, saj ljudje niso mogli sprejeti ideje, da bi gluhi lahko stregli.
Doživeli so tudi odpor oz. neodobravanje obiskovalcev koč, da bi jih gluhi lahko postregli.
Ovira je bila tudi, da nihče izmed članov odbora ni imel izkušenj s strežbo, niti prostovoljci se še niso srečali s tem, a so s to akcijo so ugotovili, da se je mogoče vsega naučiti in da ni nič nemogoče. Ovire in omejitve imamo ljudje samo v svojih glavah. V teoretičnem delu smo ugotovili, da se neprofitne organizacije pri udejstvovanju na področju družbene odgovornosti srečujejo tudi s pomanjkanjem finančnih virov in s pomanjkanjem časa, saj večina sodeluje pri akcijah in projektih neprofitnih organizacij prostovoljno, kot hobi.
Za zaključek lahko povemo, da je akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah akcija, s katero so želeli vključiti gluhe in naglušne v aktivno družbeno in poklicno življenje. Z akcijo so poudarili inkluzijo in povezovanje med invalidi in neinvalidi. Nameni akcije so bili tudi promocija slovenskega znakovnega jezika in inkluzije, dodati dodano vrednost prostovoljstvu, razbijati strahove in povečati stopnjo vključenosti. Z akcijo so želeli omogočiti prost dostop do gora vsem ljudem in vzpostaviti sodelovanje med ljudmi, ki jih druži ljubezen do hribov. Akcija je na področju družbene odgovornosti naredila zelo veliko za celotno družbo. Leta 2018 je odbor Planinstva za invalide in osebe s posebnimi potrebami za to akcijo prejel tudi nagrado za družbeno odgovornost HORUS. Delovna skupina pa je naletela na kar nekaj težav pri udejstvovanju ideje, vendar pravijo, da nanje ne gledajo kot na ovire, pač pa kot na izzive. Vse ovire obstajajo samo v naših glavah. Na podlagi intervjujev, ki smo jih opravili, lahko povemo, da je delovna skupina še vedno zelo aktivna in že snuje nove projekte. Želimo si, da bi se javnost odzvala na takšne projekte in se jih z veseljem udeležila. Prav tako si želimo tudi, da bi družba sprejela gluhe in naglušne oz. invalide ter jih vključila v aktivno življenje. Prispevek magistrske naloge k stroki se kaže na področju družbene odgovornosti v neprofitnih organizacijah in predstavitvi dobre prakse s tega področja. Projekt Gluhi strežejo v planinskih kočah, ki smo ga predstavili v magistrski nalogi, je namreč imel veliko pozitivnih učinkov na lokalno skupnost.
Družbi so dokazali, da lahko tudi invalidi opravljajo običajna dela in da so lahko aktivno vključeni v življenje. Družba je bolje spoznala znakovni jezik in ga poskusila celo uporabljati.
Poleg tega so nekaj naredili tudi za prepoznavnost koč, saj je bila marsikatera koča v času akcije zelo dobro obiskana in se bodo pohodniki še vračali. Predstavljeni primer lahko predstavlja koristne smernice za organiziranje akcij, ki so družbeno odgovorne, ter lahko daje ideje za nove akcije, ki jih spodbujajo neprofitne organizacije.
Kot glavno omejitev bi navedli, da smo izvedli intervju samo s štirimi člani delovne skupine akcije Gluhi strežejo v planinskih kočah. V magistrski nalogi smo predstavili le en specifičen
primer podjetja in njegovo delovanje na področju družbene odgovornosti, zato ugotovitev ni mogoče posplošiti. Naše ugotovitve bi lahko služile za nadaljnje raziskovanje v smeri analize akcije Gluhi strežejo v planinskih kočah. Študijo bi lahko razširili še z vključitvijo obiskovalcev in oskrbnikov koč, ki so sodelovali pri akciji Gluhi strežejo v planinskih kočah. Lahko bi vključili tudi njihove poglede in občutke. Na drugi strani pa bi lahko študijo razširili tudi tako, da bi vključili prostovoljce in spremljali njihov razvoj oz. kaj so se naučili s sodelovanjem pri akciji Gluhi strežejo v planinskih kočah.
Predlagamo, da se odbor Planinstva za invalide/osebe s posebnimi potrebami še naprej trudi vsem na osnovi inkluzije približati planinstvo kot način življenja. Pomembno je, da so še vedno aktivni in še vedno snujejo nove ideje in projekte tudi za osebe z drugačnimi omejitvami, ne samo z okvaro sluha. Pomembno je, da ohranjajo odnose in dobro voljo tako med seboj kot tudi s prostovoljci, obiskovalci, ambasadorji in drugimi društvi, ki jim pri projektih pomagajo. Prav tako je pomembno, da ohranjajo dobre odnose z lokalno skupnostjo. Nadalje še predlagamo, da se v aktivnosti lokalne skupnosti vključijo tudi druga okoliška društva, npr. folklorno društvo.
LITERATURA
Aguinis, Herman in Ante Glavas. 2013. Embedded versus peripheral corporate social responsibility: Psychological foundations. Industrial and Organizational Psychology 6 (4): 314–332.
Bertoncelj, Andrej, Maja Meško, Andrej Naraločnik in Bojan Nastav. 2011. Trajnostni razvoj organizacije: ekonomski, družbeno-politični in ekološki vidiki. Ljubljana: GV založba.
Brønn Simcic, Peggy in Deborah Vidaver-Cohen. 2009. Corporate motives for social initiative: Legitimacy, sustainability, or the bottom line? Journal of Business Ethics 87 (1): 91-109.
Caglič. Nina. 2015. Analiza poročanja farmacevtske industrije o trajnostnem razvoju.
Magistrska naloga, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Carroll, Archie B. 1991. The pyramid of corporate social responsibility: Toward the moral management of organizational stakeholders. Business horizons 34 (4): 39-48.
Cerar, Matevž. 2008. Odnos dobavitelj – trgovec v trgovini na drobno na
medorganizacijskem trgu. Magistrska naloga, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Čandek, Sonja. 2002. Tehnike iskanja in načrtovanja pridobivanja sredstev - dotacij, donacij v neprofitnem sektorju. V Jadranje po nemirnih vodah menedžmenta nevladnih
organizacij, ur. Dejan Jelovac, 125-134. Ljubljana: Zavod Radio Študent.
Doebele, Justin. 2005. The Importance of Corporate Responsibility.
Http://graphics.eiu.com/files/ad_pdfs/eiuOracle_CorporateResponsibility_WP.pdf (1. 4.
2020).
Drapal Pek, Darinka, Mojca Drevenšek in Andrej Drapal. 2004. Odnosi z lokalnimi skupnostmi. Ljubljana: GV založba.
Drevenšek, Mojca. 2005. Družbena odgovornost - danes, jutri ---? V Zbornik referatov 1.6.
Konferenca kakovosti, ur. Alenka Avberšek, 4-11. Velenje: Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem, GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica.
Drucker, Peter F. 1990. Lessons for successful nonprofit governance. Nonprofit management and leadership 1 (1): 7-14.
Drucker, Peter F. 1984. The new meaning of corporative social responsibility. California Management Review 26(2):53-63.
Easterby-Smith, Mark, Richard Thorpe in Andy Lowe. 2007. Raziskovanje v managementu.
Koper: Fakulteta za management.
Ekvilib. 2016c. Certifikat družbeno odgovorno podjetje. Http://ekvilib. org/sl/produkti-drubeno-odgovornega-upravljanja-s-lovekimi-viri/certifikat-dru% C5% BEbeno-odgovorno-podjetje (1. 5. 2020).
Ermenc, Anja, Monika Klemenčič in Adriana Rejc Buhovac. 2017. Sustainability Reporting in Slovenia: Does Sustainability Reporting Impact Financial Performance? Sustainability Reporting in Central and Eastern European Companies. Berlin: Springer, Cham.
Evropska komisija. 2020.Sustainable development: The 2030 Agenda for Sustainable Development and the SDGs.
Https://ec.europa.eu/environment/sustainable-development/index_en.htm (15. 5. 2020).
Evropska komisija. 2018. Cilji in strategije Evropa 2020. Https://ec.europa.eu/info/business-
economy-euro/economic-and-fiscal-policy-coordination/eu-economic-governance-monitoring-prevention-correction/european-semester/framework/europe-2020-strategy_sl (2. 4. 2019).
Evropska komisija. 2001. GREEN PAPER: Promoting a European framework for Corporate Social Responsibility. Https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/DOC_01_9 (5. 12. 2019).
Evropska komisija. B. l. Corporate Social Responsibility & Responsible Business Conduct.
Https://ec.europa.eu/growth/industry/sustainability/corporate-social-responsibility_sl (5.
4. 2019).
Fajić, Amira. 2010. Družbena odgovornost podjetij-iso standardi 26000. V Zbornik 7.
festivala raziskovanja ekonomije in managementa, ur. Alen Ježovnik, 321-327. Koper – Celje – Škofja Loka: UP Fakulteta za management.
Fras, Nataša, Sonja Gavez, Vanja Hazl, Mateja Karničnik, Jožica Knez-Riedl, Janja Leban in Anita Hrast. 2007. Uvajanje družbene odgovornosti v poslovno prakso malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji: Priročnik s primeri dobre prakse. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije.
Gorjanc, Maja. 2004. Poročanje družbene odgovornosti v neprofitnih organizacijah.
Diplomska naloga, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Gračnar, Mateja. 2013. Družbena odgovornost in trajnostni razvoj v mednarodnem
poslovanju. Doktorska disertacija, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru.
GRI Standard. 2020. Full set of GRI Standards. Https://www.globalreporting.org/how-to-use-the-gri-standards/resource-center/ (15. 7. 2020).
Horus. B. l.a. O nagradi Horus. Http://www.horus.si/o-nagradi-horus/ (1. 4. 2019).
Horus. B. l.b. Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ). Http://www.horus.si/o-nagradi-horus/pogosto-zastavljena-vprasanja/ (9. 4. 2019).
Hrovatin, Nevenka. 2002. Ekonomski vidiki menedžmenta nevladnih organizacij. V Jadranje po nemirnih vodah menedžmenta nevladnih organizacij, ur. Dejan Jelovac, 36-46.
Ljubljana: Zavod Radio Študent.
Inyang, Benjamin James. 2013. Defining the role engagement of small and medium-sized enterprises (SMEs) in corporate social responsibility (CSR). International business research 6 (5): 123-140.
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO). 2020. O Družbeni odgovornosti.
Http://www.irdo.si/o-druzbeni-odgovornosti/ (1. 4. 2020).
ISO 26000. 2017. Guidance on social responsibility.
Https://www.iso.org/standard/42546.html (15. 2. 2020).
Jelovac, Dejan. 2002. Odisejada krmarjev neprofitnega sektorja. V Jadranje po nemirnih vodah menedžmenta nevladnih organizacij, ur. Dejan Jelovac, 6-13. Ljubljana: Zavod Radio Študent.
Kadunc, Katarina. 2016. Anketa od korporativni družbeni odgovornosti.
Https://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/si/Documents/about-deloitte/si-CSR%20Survey_GFA_SPLET.pdf (23. 4. 2019).
Kolarič, Zinka. 1997. Prostovoljne neprofitne organizacije v Sloveniji. Neprofitni management.
Kordeš, Uroš in Maja Smrdu. 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
Kotler, Philip, in Nancy Lee. 2005. Best of breed: When it comes to gaining a market edge while supporting a social cause,“corporate social marketing” leads the pack. Social marketing quarterly 11 (3-4): 91-103.
Kuntarič, Mateja. 2016. Družbena odgovornost podjetja in lokalna skupnost. Diplomska naloga, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Leedy, Darin. 2009. Corporate social responsibility and nonprofit organizations.Economics Theses 12 (2009): 1-21.
Marquis, Christopher, Mary Ann Glynn in Gerald F. Davis. 2007. Community isomorphism and corporate social action. Academy of management review 32 (3): 925-945.
McDonagh, Pierre in Andrea Prothero. 1997. Green management: A reader. New york:
International Thomson Business Press.
Močnik, Dijana, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik. 2017. Slovenska podjetja in družbena odgovornost: slovenski podjetniški observatorij 2016. Maribor: Univerzitetna založba Univerze Maribor.
Mreža za družbeno odgovornost Slovenije. 2018. Vstopna stran. Https://www.mdos.si/ (1. 5.
2018).
Nowakk, Jurček. 2019. Akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah 2019.
Https://www.pzs.si/novice.php?pid=13417 (5. 2. 2020).
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). 2019. Vstopna stran.
Https://www.oecd.org/ (15. 5. 2019).
Ogorevc, Matej. 2018. Projektu Gluhi strežejo v planinskih kočah nagrada HORUS.
Https://www.pzs.si/novice.php?pid=13065. (2. 4. 2019).
OZN. 1987. Report of the World Commission on Environment and Development : Our common future. New York: General Assembly of the United Nations.
Pearce, John. 2001. Social Audit Methods, How do Social Enterprise build Social Capital.
Edinburgh: Community Business Scotland Network Ltd.
Podnar, Klemen in Urša Golob. 2002. Socialna ekonomija in družbena odgovornost:
alternativi globalni ekonomiji neoliberalizma: Teorija in praksa Družbena odgovornost podjetij - pobožna želja ali tržna realnost.
Http://www.sinteza.co/wp-content/uploads/2015/11/01-Dru%C5%BEbena-odgovornost-podjetij-aa.pdf (1. 4. 2019).
Polajžer, Primož. 2013. Trženje športnih zmogljivosti izbranega podjetja na primeru rokometnega kluba. Magistrska naloga, Fakulteta za management. Univerza na primorskem.
Porter, Michael E. in Mark R. Kramer. 2006. The link between competitive advantage and corporate social responsibility. Harvard business review 84 (12): 78-92.
Potočan, Vojko in Matjaž Mulej. 2007. Ethics of a Sustainable Enterprise—and the Need for it. Systemic practice and action research 20 (2): 127-140.
Planinska zveza Slovenije (PZS). 2020. Vstopna stran. Https://www.pzs.si/ (15. 6. 2020).
Ramič, Sijana. 2012. Družbeno odgovorno poslovanje. V Zbornik 9. festivala raziskovanja ekonomije in managementa, ur. Alen Ježovnik, 437-443. Koper – Celje – Škofja Loka:
UP Fakulteta za management.
Robbins, Stephen P. in Mary Coulter. 2005. Administración. Mexico city: Pearson Educación.
Roblek, Vasja. 2009. Primer izpeljave analize besedila v kvalitativni raziskavi. Management 4 (1): 53-69.
Santos, Maria. 2011. CSR in SMEs: strategies, practices, motivations and obstacles. Social Responsibility Journal 7 (3): 490-508.
Slapničar, Sergeja. 2005. Družbeno poročanje v Sloveniji. Magistrska naloga, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Slapnik, Tadej, Anita Hrast in Matjaž Mulej. 2017. "Nacionalna strategija družbene
odgovornosti v Sloveniji–idejni osnutek." 12. IRDO International Scientific Conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES 2017: Value added as Business Information from the View of Social Responsibility. Maribor, 28 September 2017.
Smith, Bucklin. 2000. The complete guide to nonprofit management. New York: Jon Wiley and Sons.
SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika). 2005. Ljubljana: DZS.
Šefman Žaucer, Barbara. 2007. Vzpon družbene odgovornosti. MQ, revija Združenja Manager 2007 (1): 22-25.
Škerlep, Andrej. 1998. Veščina razreševanja interesnih konfliktov in elokventne artikulacije organizacijskega diskurza. Teorija in praksa4 (35): 738-758.
Theaker, Alison, Tea Mejak in Polona Stanek. 2004. Priročnik za odnose z javnostmi.
Ljubljana: GV založba.
Trunk Širca, Nada in Mitja I. Tavčar. 1998. Management nepridobitnih organizacij. Koper:
Visoka šola za management.
Trunk Širca, Nada, Mitja I. Tavčar in Nikolaj Abrahamsberg. 2000. Management nepridobitnih organizacij. Koper: Visoka šola za management.
Vivola, Nejc. 2016. Pridobivanje finančnih sredstev v neprofitnih organizacijah: donatorstvo v društvih. Diplomska naloga, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru.
Vlada Republike Slovenije. 2017. Okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo z
Akcijskim načrtom izvajanja in Akcijskim načrtom aktivnosti ministrstev in vladnih služb 2015–2016.
Https://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=&ved=2ahUKE wir1bie8YbsAhXR-yoKHUYqD5EQFjACegQIAxAB&url=http%3A%2F%2Fvrs-3.vlada.si%2FMANDAT14%2FVLADNAGRADIVA.NSF%2Faa3872cadf1c8356c1256
Https://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=&ved=2ahUKE wir1bie8YbsAhXR-yoKHUYqD5EQFjACegQIAxAB&url=http%3A%2F%2Fvrs-3.vlada.si%2FMANDAT14%2FVLADNAGRADIVA.NSF%2Faa3872cadf1c8356c1256