I ZVAJANJE PREVENTIVNEGA PROGRAMA , VRZELI , PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠAVE

V desetletnem obdobju je zagotavljanje dostopnega in kakovostnega preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov predstavljalo stalen izziv za strokovno javnost, o čemer pričajo referenčni dokumenti, programi razširjenih strokovnih kolegijev in delovnih skupin, zapisniki in gradiva, programi strokovnih srečanj kot tudi prispevki v strokovni literaturi, revijah in zbornikih.

Ugotovitve analize preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov (IVZ, 2010) so osvetlile nekatere vidike, ki lahko predstavljajo izhodišča za načrtovanje v procesu prenove. Namen analize je bila ocena stanja preventivnega varstva na nacionalni in regijski ravni ter identifikacija pomanjkljivosti, potreb in trendov, da bo v srednjeročnem obdobju lahko pripravljen predlog posodobitev. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ) je takrat podalo naslednje usmeritve:

 izhodišče analize so potrebe otrok in mladostnikov (mlajši od 19 let) ter vprašanje, kako zagotoviti zdravstveni sistem, ki bo sledil tem potrebam,

 analiza naj vključi projekcijo kadrovskih potreb po zdravnikih in drugih zdravstvenih delavcih,

 analiza naj vključi identifikacijo možnosti za večje povezovanje zdravstvenega in šolskega sektorja,

 ključni del je sinteza in interpretacija rezultatov, kritično vrednotenje sedanjega izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva in oblikovanje predlogov za njegovo posodobitev,

 pri oblikovanju predlogov se upošteva vidik mladostnikov ter tudi njihovih staršev in učiteljev,

 vključi naj se izsledke projektov, ki so povezani z analizo in izvedeni v predhodnem letu,

 izhodišče analize je tudi Program za otroke in mladino (POM) 2006-2016 ter operacionalizirane naloge, določene v Akcijskem načrtu za izvajanje POM,

 rezultati projekta bodo lahko osnova za nadaljnje aktivnosti z vključitvijo drugih deležnikov za dograditev izhodišč in načrtovanje sprememb v izvajanju preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov.

9Blair M., Hall D. From health surveillance to health promotion: the changing focus in preventive children's services. 2005

10 Health-led Parenting Interventions in Pregnancy and Early Years– Research Report DCSF RW070) (Cavanagh S, Chadwick K. Fair Society, Healthy Lives (The Marmot Review).

18 Prednosti sedanje ureditve preventivnega zdravstvenega varstva za otroke so univerzalna pokritost ciljne skupine, zgodnja prepoznava zdravstvenih problemov in njihova ustrezna obravnava ter še posebej celovita obravnava otrok v predšolskem in šolskem, mladostniškem obdobju pri izbranem osebnem zdravniku pediatru oziroma pediatru ali šolskem zdravniku v šolskem obdobju. Preventivna dejavnost poteka v organizacijskih okoljih s številnimi dejavniki, ki vplivajo na pogoje za izvedbo. Delovna obremenitev, volumen dela pediatrov, šolskih zdravnikov, večanje zahtev za delo zdravnika in tima, ki jih vnaša plačnik, pritisk kurativnega dela ter umestitev preventivne dejavnosti v delo ordinacij zastavljajo vprašanje o sprejemljivih razlikah in posledicah za kakovost dela. Dostopnost in koriščenje ter v nekaterih okoljih odliv otrok v dejavnost družinske oz. splošne medicine je potrebno obravnavati tudi z vidika uporabnika. Ugotovitve glede različnih vidikov dostopnosti opozarjajo na razlike med posamezniki, skupinami, področji znotraj države. Kazalniki po upravnih enotah odražajo znatne razlike, do katerih prihaja ob veljavni normativni ureditvi in načinu financiranja oziroma jih le-ta omogoča.

Pričakovano kakovost preventivne obravnave do določene mere zagotavljajo pravilnik in obstoječe klinične smernice. Posodabljanje in privzem priporočil pediatričnih združenj v sheme preventivnih obiskov oz. programov se med državami razlikuje. Ugotovljene šibkosti in vrzeli sedanje ureditve so zlasti:

 pomanjkanje zdravnikov,

 pomanjkljivo spremljanje izvajanja in rezultatov preventivnega programa,

 komunikacijske vrzeli med strokovnjaki, ki obravnavajo otroka in mladostnika znotraj zdravstva, kot tudi z učitelji in šolami ter centri za socialno delo.

Timska obravnava predpostavlja multidisciplinarni pristop in izboljšanje delitve dela med zdravniki, medicinskimi sestrami, patronažnimi sestrami in psihologi z boljšo organizacijo dela in informacijsko podporo.

Obstajajo pomanjkljivosti sedanje ureditve in vrzeli, zaradi katerih niso vsi otroci in mladostniki deležni koristi preventivnega zdravstvenega varstva. Na podlagi obstoječih poročil je realizacija preventivnega programa po deležu pregledanih obveznikov po starostih v nekaterih regijah pod 90%, nimamo pa podatkov, katerih otrok in mladostnikov preventivni program ne doseže. Preventivni program je usmerjen na šolajoče se mlade in ne vključuje tistih, ki niso v rednem izobraževanju. Poleg tega sedanji programi niso dovolj prilagojeni ranljivim in prikrajšanim skupinam. Obstaja nevarnost, da bi se zaradi različne odzivnosti in neenakomerne dostopnosti preventivnega programa povečale neenakosti v zdravju.

Razreševanje vrzeli in pomanjkljivosti sega na področja pristojnosti in delovanja različnih strokovnih teles, načinov financiranja in upravljanja preventivnih programov. Med pomembnimi ukrepi je preoblikovanje v državni program z registrskim spremljanjem otrokovega zdravja in preventivnih intervencij. Z vidika otrokovih pravic, odgovornosti za zdravje otroka in mladostnika ter uporabnika zdravstvenega varstva je pomembno tudi, da je otrokov interes posredovan preko staršev, še zlasti z vidika preventivnih zdravstvenih obravnav, ki jih starši otroku, mladostniku ne omogočijo, zanemarjanja, škodljivih ravnanj za zdravje, kot tudi ustreznih obravnav glede na individualno oceno zdravstvenih potreb, vključno z dejavniki življenjskega sloga otroka in družine.

19 Nedavne raziskave, podatki in mednarodne primerjave opozarjajo, da se med slovenskimi mladostniki veča razširjenost tveganih vedenj, težav na področju duševnega zdravja in nezdravega življenjskega sloga. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju HBSC 2010 je pokazala neenakosti v zdravju šolskih otrok in dejavnikih življenjskega sloga, povezane s socialno-ekonomskim položajem družine, ki se povečujejo. Neenakosti v zdravju, pri dostopu in uporabi zdravstvenih storitev, ki jih ugotavljamo pri otrocih in mladostnikih, se začenjajo že v prenatalnem obdobju. Na osnovi spremenjene epidemiologije, je utemeljena dopolnitev preventivnih pregledov in vzgoje za zdravje taka, da bo preventivna dejavnost:

 bolj prilagojena današnjim in prihodnjim potrebam ciljnih skupin,

 zagotavljala zgodnje odkrivanje in učinkovite intervencije za ranljive in ogrožene otroke in mladostnike

 zagotavljala poti ukrepanja, vključno z izboljšanim medsektorskim sodelovanjem strokovnjakov pri obravnavi otroka in družine.

Pri uvajanju izboljšav je potrebno upoštevati vidik uporabnika – otrok, mladostnikov, njihovih staršev, bodočih staršev. ¹¹

Pri oblikovanju izhodišč in usmeritev so poleg aktualnega stanja pomembni tudi prepoznani izzivi, priložnosti in primerni cilji za izboljšave preventivnega varstva in najboljše možno zdravje otrok in mladostnikih. Takšen primer je uveljavljanje načel in pristopov mladostnikom prijazne zdravstvene dejavnosti in preizkus izboljšav v otrokom in družinam ter mladostnikom prijaznih ambulantah, kot tudi novih pristopov patronažnih sester v identifikaciji in obravnavi ogroženih otrok ter medicinskih sester v šolskem okolju.

Večanje dostopnosti z doseganjem ciljnih skupin, zlasti mladostnikov, ki so izpadli iz rednega srednješolskega izobraževanja ali se ga neredno udeležujejo, je možno izven okolja zdravstva, s skupnim delovanjem z drugimi sektorji (npr. mladinskimi centri), v lokalni skupnosti. Za boljšo učinkovitost je za ciljne populacije potrebno uporabiti sodobne pristope in medije za osveščanje o pomenu preventivnega zdravstvenega varstva.

Zaključki dosedanje analize preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov usmerjajo v delovanje za vzpostavitev pogojev, ki bodo omogočali večjo dostopnost in koristi preventivnega programa za vse otroke in mladostnike, odpravo razlik v izvajanju v posameznih okoljih ter poenotenje obsega in kakovosti preventivnih pregledov ter vzgoje za zdravje.

Vodilo za načrtovanje izboljšav so zlasti naslednje prepoznane vrzeli na področju preventivnega zdravstvenega varstva:

11 Anketne raziskave o javnozdravstvenih problemih otrok in mladostnikov, anketne raziskave o ranljivih skupinah mladih, anketne raziskave, izvedene na reprezentativnem vzorcu mladih v Sloveniji, serija raziskav Mladina: 1993, 1995, 1997, 1998, 2000, 2010, 2013, ki se vse osredotočajo na mlade med 15 in 29 leti. Za našo publikacijo se je izluščilo podatke anketiranih mladih med 15 in 19 letom starosti (Mirna Macur).

20

 preventivni programi in sedanja ureditev ne zagotavljajo vključenosti in koristi preventivnega zdravstvenega varstva vsem v enaki meri,

 sedanja ureditev preventivnega zdravstvenega varstva ima pomanjkljive pristope,

 programi niso dovolj prilagojeni ogroženim/prikrajšanim skupinam,

 programi in pristopi za odkrivanje ogroženih ter učinkovite intervencije so pomanjkljivi,

 trendi nezdravega življenjskega sloga, kroničnih bolezni, tveganih vedenj, problemov duševnega zdravja naraščajo,

 izobraževanj in usposabljanj, tudi na področju medsektorskega delovanja je premalo,

 premalo je vključevanja uporabnikov pri oceni potreb, oblikovanju obravnav, evalvaciji programov.