Pred začetkom načrtovanja raziskave smo si prebrali predloge za nadaljnje raziskovanje, ki jih je v svojem magistrskem delu zapisala Neja Nahtigal (2016).
Na podlagi prebranega smo lažje oblikovali vprašanja in načrtovali raziskavo.
Upoštevali smo predlog, da je zunanji raziskovalec lahko moteči faktor v raziskavi, zato smo raziskavo izvedli v razredu, ki ga sicer poučujem celo šolsko leto. Prav tako je raziskava trajala dlje časa, in sicer 6 mesecev, z njo smo preverili PI na vseh kemijskih in fizikalne sklopih v 4. razredu osnovne šole pri predmetu naravoslovje in tehnika. Vprašanja smo uporabili v zaključnem delu obravnavane teme, kot je to predlagala zgoraj omenjena avtorica. Uporabili smo tudi nekaj njenih težjih vprašanj, vendar so se nekatera izkazala za pretežka.
118
Kljub upoštevanju omenjenih predlogov, smo v nadaljevanju oblikovali še nekaj svojih, ki so se mi porodili tekom raziskave.
Za obravnavo posameznih tem mora imeti učitelj dobro razjasnjeno strokovno terminologijo, fizikalne in kemijske postopke ter poznati teme, ki se na prvi pogled morda ne tičejo obravnavanih tem.
V sklopu magistrskega dela smo oblikovali tudi nabor vprašanj, ki bodo lahko v pomoč učiteljem pri izvajanju tehnike v 4. razredu osnovne šole. Če bi vprašanja sestavljali ponovno, bi oblikovali enako število vprašanj v vsakem sklopu, saj bi jih bilo lažje analizirati. Vprašanja bi si sledila od najlažjega do najtežjega oz. po Bloomovi taksonomiji in ne po ciljih, kot je to storjeno v naši raziskavi. Poskušali bi oblikovati krajše, bolj enakovredne odgovore, saj so bili nekateri odgovori prelahki in so učenci vprašanja reševali z izločanjem neustreznih odgovorov.
Čas trajanja učne ure bi omejili na eno šolsko uro (45 minut), saj so bili učenci po srečanju, ki je trajalo dve šolski uri (90 minut) že precej utrujeni. Verjamemo, da bi diskusija pri nekaterih vprašanjih boljše uspela, če bi bili učenci spočiti. Nekatere pare učencev bi formirali drugače. Na začetku šolskega leta bi sestavili krajši predtest, ki bi zajemal učno vsebino, ki jo bomo obravnavali, nato pa bi na podlagi rezultatov učence razdelili v pare tako, da bi bili boljši učenci v paru s slabšimi.
Zanimivo bi bilo primerjati celoletno znanje iz obravnavanih učnih vsebin med kontrolno in eksperimentalno skupino, npr. v obliki celoletnega testa. Ena skupina bi učno vsebino utrjevala na tradicionalen način, druga skupina s PI. Tu se nam sicer poraja dvom o različnem predznanju in morda tudi komunikacijskih spretnostih znotraj skupin, zato morda rezultati ne bi bili verodostojni.
Z izvedeno raziskavo smo zadovoljni, saj so učenci napredovali v znanju iz naravoslovja in tehnike, med učnimi urami pa uživali, kar potrjujejo tudi rezultati iz evalvacijskega vprašalnika. Kot učitelji se moramo zavedati, da sodobni šolski sistem ne predvideva več tradicionalnega frontalnega pouka, ampak aktivno, eksperimentalno, izkustveno in sodelovalno učenje, preko katerega poleg znanja, učenci krepijo tudi socialne veščine in izboljšajo odnose z vrstniki. Mnogi učitelji se raje poslužujejo frontalnih oblik pouka, saj si ne vzamejo dovolj časa za oblikovanje izkustvenih nalog, na tem področju niso izkušeni ali pa raje poučujejo na način, kot ga poznajo in v katerem se počutijo varno. Menim, da se moramo vsi učitelji zavedati, da je zanimiv pouk ključ do uspeha, saj bodo učenci za opravljanje nalog motivirani, njihova vedoželjnost pa se bo z vsakim novim izzivom še povečala.
Za konec naj dodamo še misel, ki je lahko spodbuda vsakemu učitelju, ki ima strah pred uvajanjem novih tehnik in metod v pouk naravoslovja. Pri evalvaciji ob zaključku šolskega leta, so vsi učenci kot pozitivno stvar pouka naravoslovja in tehnike v letošnjem šolskem letu izpostavili PI. Menijo, da so se s takim načinom dela naučili največ, saj so se naučili sprejemati mnenja drugih sošolcev ter skupaj poiskati rešitve, ki vodijo do pravilnega odgovora.
119 6 VIRI IN LITERATURA
Adamič, M. (2015). Vloga poučevanja. Sodobna pedagogika, 56 (1), 76–78.
Ambrožič, M., Karič, E., Kralj, S., Slavinec, M., Zidanšek, A. (2003). Fizika – narava, življenje 2. Ljubljana: DZS.
Andal, J. (2004). 9 Common Misconceptions about Physics. Pridobljeno 3. 5. s https://futurism.com/9-common-misconceptions-physics
Appleton, K. (2003). How Do Beginning Primary School Teachers Cope with Science? Toward an Understanding of Science Teaching Practice. Research in Science Education, 33, 1–25.
Barrow, L. H. (2012). Helping Students Construct Understanding about Shadows.
Journal of Education and Learning, 1 (2), 188–191. Pridobljeno 2. 3. 2017 s http://files.eric.ed.gov/fulltext/EJ1081344.pdf
Beznec, B., Cedilnik, B., Černilec, B, Gulič, T., Lorger, J., Vončina, D. (2013). Moja prva fizika 2. Ljubljana: Modrijan.
Beznec, B., Cedilnik, B., Černilec, B, Gulič, T., Lorger, J., Vončina, D. (2012). Moja prva fizika 1. Ljubljana: Modrijan.
Blasco - Arcas, L., Buil, I. Hernandez - Ortega, B., Sese, F. J. (2013). Using clickers in class. The role of interactivity, active collaborative learning and engagament in learning performance. Computers and Education, 62, 102–110.
Campbell, R., Schell, J. (2012). Does Peer Instruction Work in High Schools?
Pridobljeno 11. 6. 2017 s https://blog.peerinstruction.net/2012/06/19/does-peer-instruction-work-in-high-schools-2
Cash, T., Taylor, B., Ferbar, J. (1992). Elektrika in magnetizem. Murska Sobota:
Pomurska založba.
Cenčič, M., Cotič M., Medved Udovič, V. (2008). Pouk v družbi znanja. V V.
Medved Udovič, M. Cotič, M. Cenčič (ur.), Sodobne strategije učenja in poučevanja (str. 8–15). Koper: Pedagoška fakulteta.
Children's misconceptions about science (1998). Pridobljeno 12. 4. 2017 s http://amasci.com/miscon/opphys.html
Common Moon Misconceptions. Pridobljeno 2. 3. 2017 s http://moon.nasa.gov/moonmisconceptions.cfm
Common Misconceptions/Alternative conceptions in Primary Science. Pridobljeno s spleta 12. 4. 2017
Crouch, C. H., Watkins, J., Fager A. P., Mazur E. (2007). Peer Instruction:
Engaging Students One-on-One, All at Once. Cambridge: Harvard University.
Pridobljeno 13. 5. 2017 s
http://www.compadre.org/Repository/document/ServeFile.cfm?ID=4990
Crouch, C. H., Mazur, E. (2001). Peer instruction: Ten years of experimence and results. American Journal of Physics, 69 (9), 970–977.
120
Čepišč, M. (2007). Magnetne lastnosti snovi. Kemija v šoli, 19 (1), 15–18.
Demšar, A., Juričič, Đ., Kožuh, V., Mlakar, V. (2010). Zakaj se dogaja? Gibanje in elektrika 9. Ljubljana: Rokus Klett.
Dermastia, M., Denac, D., Goričan, Š., Repnik, R., Urbančič, M., Vidic, T. (2013).
Naravoslovje za šesti razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan.
Dolar Bahovec, E. (2011). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Ekogeneracija. Pridobljeno 12. 2. 2017 s http://eko-generacija.org
Ferk Savec, V. (2012). Aktivni pouk: pot do kakovostnega znanja naravoslovja? V M. Vidmar in T. Taštanoska (ur.), Poti do kakovosntnega znanja naravoslovja in matematike (str. 36–41). Ljubljana: Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost kulturo in šport.
Forces and Motion (2008). Pridobljeno 8. 5. 2017 s https://www.ase.org.uk/resources/scitutors/subject-knowledge/k42-forces-and-motion/#forceandmovement
Gerlič, I. (1995). Zanimiva elektrotehnika. Maribor: Obzorja.
Gifford, C. (2016). Vesolje v 30 sekundah. Ljubljana: Družina.
Godec, G., Grubelnik, L., Glažar, A. (2015). E-učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 17. 6. 2017 s https://eucbeniki.sio.si/nar6/index.html
Godec, G., Grubelnik, L., Glažar, S., Jamšek, S., Zmazek, B. (2015). E-učbenik za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Pridobljeno 13. 3. 2017 s http://www.iucbeniki.si/nar7/index.html
Gok, T. (2012). The effects of peer instruction on student's conceptual learning and motivation. Asia-Pacific Forum of Science Learning and Teaching, 13 (1).
Pridobljeno 10. 6. 21017 s
https://www.ied.edu.hk/apfslt/download/v13_issue1_files/gok.pdf
Gok, T. (2014). An investigation of student's performance after peer instruction with stepwise problem-solving strategies. International Journal of Science and Mathematics Education, 13, 561–582.
Gok, T. (2016). Peer instruction in chemistry education: Assesement of student's learning strategies, conceptual learning and problem solving. Asia-Pacific Forum of Science Learning and Teaching, 17 (1). Pridobljeno 10. 6. 21017 s https://www.ied.edu.hk/apfslt/download/v13_issue1_files/gok.pdf
Guštin, A., Mohorič A., Strnad, J. (2008). Fizika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Hribar, M., Kocjančič, S., Likar, A., Oblak, S., Pajk, B., Vincenc, P., Razpet, N.,
…Trampuš, M. (1997). Elektrika, svetloba in snov. Ljubljana: Modrijan.
Hvala, B., Krnel, D. (2005). Zakaj? Zakaj? Zakaj? Ljubljana: Modrijan.
121
Ivanuš Grmek, M., Čagran, B., Sadek, L. (2009). Eksperimentalna študija primera pri pouku spoznavanja okolja. Ljubljana: pedagoški inštitut.
Johnson, K., Johnson, A.(1996). Fizika – preproste razlage fizikalnih pojavov.
Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Kay, R. H. (2008). Examining gender differences in attitudies toward interactive classroom communication system (ICCS). Computers and Education, 52, 730–
740.
Kay, R. H., Le Sage, A. (2009). Examining the benefits and challenges of using audience response systems: A review of the literature. Computers and Education, 53, 819–827.
Kind, V. (2004). Student's misconceptions about basic chemical ideas. Pridobljeno
12. 4. 2017 s
https://www.researchgate.net/publication/228799159_Beyond_Appearances_Stu dents'_Misconceptions_About_Basic_Chemical_Ideas
Kladnik, R. (1993). Gibanje, sila, snov. Ljubljana: DZS.
Kladnik, R. (1995). Svet elektronov in atomov. Ljubljana. DZS.
Kolar, M. idr. (2011). Učni načrt za spoznavanje okolja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kolman, A., Mati, D., Furlan Vukoja, I., Žibert, J., Klanjšek Gunde, M., Jaklin, M., Jerman, R. (2002). Naravoslovje in tehnika 4. Delovni zvezek. Ljubljana: Rokus.
Kolman, A., Mati, D., Pintar, D., Furlan, I., Klanjšek Gunde, M., Jaklin, M., Jerman, R. (2003). Naravoslovje in tehnika 4. Priročnik za učitelje. Ljubljana: Rokus.
Kolman, A., Mati Djuraki, D., Furlan Vukoja, I., Žibert, J., Klanjšek Gunde, M., Jerman, R., Ocepek, R. (2006). Naravoslovje 7. Priročnik za učitelje. Ljubljana:
Rokus.
Krnel, D. (1993). Zgodnje učenje naravoslovja. Ljubljana: DZS.
Krnel, D. (1999). Topi, stopi, raztopi. Naravoslovna solnica 3 (2/3), 30–31.
Krnel, D. (2000). Ni vse magnetno, kar je kovinsko. Naravoslovna solnica, 5 (2/3), 50–51.
Krnel, D. (2004). Svetloba, težnost, magnetizem in mobilni telefoni. Naravoslovna solnica, 8 (2), 31.
Krnel, D. (2008). Luna sije ponoči. Naravoslovna solnica, 12 (3), 29–30.
Krnel, D. (2016): Začetno naravoslovje: Kemija. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Krnel, D., Bajd, B., Oblak, S., Glažar, S. A., Hostnik, I. (2016). Od mravlje do sonca 2: naravoslovje in tehnika za 4. razred – učbenik. Ljubljana: Modrijan.
Lasry, N. (2008a). Clickers oh Flashcards: Is There Really a Difference?, The Physics Teacher, 46, 242–244).
122
Lasry, N. (2008b). Peer instruction: From Harvard to the two-year old college.
American Journal of Physics, 76 (11). Pridobljeno 11. 6. 2017 s http://aapt.scitation.org/doi/pdf/10.1119/1.2978182
Lucas, A. (2009). Using Peer Instruction and I-Clickers to Enhance Student Participation in Calculus. Primus, 19 (3), 219–231.
Marentič Požarnik, B., Peklaj, C. (2002). Preverjanje in ocenjevanje za uspešnejši študij. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Maroševič, T., Gojkošek, M., Černoša, T., Grašič Slevec, M. (2015). Fizika +9.
Ljubljana: Rokus Klett.
Mazur, E. (1997). Peer instruction. A User's Manual. New Jersey: Upper Saddle River.
McConnel, D. A., Steer, D. N., Owens, K. D. (2003). Assesemen and Active Learning Strategies for Introductory Geology Courses. Journal of Geoscience Education, 51 (2), 205–216.
Metioui, A. (2012). Children's Conceptions of Electric Circuits: The Role of Causality. Proceedings of Edulearn 12 Conference. Barcelona.
Misconceptions: Electric Circuits I. (2014). Pridobljeno 9. 4. 2017 s https://cbcphysics.wordpress.com/2014/10/22/misconceptions-electrical-circuits-1 Mitton, S., Mitton, J. (1998). Astronomija. Radovljica: Didakta.
Moss, K., Crowley, M. (2011). Effective learning in science: The use of personal response systems with a wide range of audiences. Computers and Education, 56, 36–43.
Nahtigal, N. (2016). Vrstniško učenje elektrike in magnetizma v 4. razredu osnovne šole. Ljubljana (magistrsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Novak, M. (2003). Raziskujem in ustvarjam. Priročnik za učitelje k učbeniku in delovnemu zvezku za naravoslovje in tehniko v 4. razredu 9-letne osnovne šole.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Novak, M. (2005). Vloga učitelja v devetletni osnovni šoli. Nova Gorica: Melior, Založba Educa.
Osborne, J. in Dillon, J. (2008). Scicence Education in Europe: Critical Reflections.
Pridobljeno 13. 6. 2017 s
http://www.nuffieldfoundation.org/sites/default/files/Sci_Ed_in_Europe_Report_Fi nal.pdf
Parker, S. (1989). Planet Zemlja. Ljubljana: Domus, Mladinska knjiga.
Peklaj, C. (2001). Sodelovalno učenje – ali kdaj več glav več ve. Ljubljana: DZS.
Petek., D., Glažar, S. A., Razdevšek Pučko C. (2006). Učenje z razumevanjem pri spoznavanju naravoslovja. V Zgodnje učenje in poučevanje otrok 2 (str. 455–468).
Koper: Annales.
123
Pilzer, S. (2001). Peer instruction in physics and mathematics. Primus, 11 (2), 185–
192.
Pine, K., Messer, D., St. John, K. (2001). Children's Misconceptions in Primary Science: a survey of teachers' views. Research in science and Technological Education, 19 (1), 79–96. UK: University of Herdfordshire. Pridobljeno 1. 3. 2017 s http://dx.doi.org/10.1080/02635140120046240
PISA (2016). Pridobljeno 14. 6. 2017 s
http://www.compareyourcountry.org/pisa/country/svn?lg=en
Philips, W. C. (1991). Earth Science Misconceptions. Pridobljeno 2. 3. 2017 s http://k12s.phast.umass.edu/~nasa/misconceptions.html
Planinšič, G. (2009). Kompetence, povezane z eksperimentalnim pristopom pri reševanju naravoslovnih problemov – primer fizika. Šolsko polje, 20 (3/4), 9–21.
Pople, S. (1992). Naravoslovje – fizika. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Prosen, M. (1999). Skrivnosti dneva in noči. Ljubljana: Jutro.
Prosen, M. (2003). Ukvarjanje s senco. Ljubljana: DMFA.
Prosen M. in Prosen, S. (2001). Spoznavajmo Zemljo in vesolje. Ljubljana: DZS.
Prosen, M. in Vehovec, M. (2005). Od zemlje do sonca: učbenik za izbirni predmet astronomija – sonce, luna in zemlje v devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Jutro.
Sajovic, I. Wissiak Grm, K. Godec, A., Kralj, B., Smrdu, A., Vrtačnik, M., Glažar, S.
(2015). I-učbenik za kemijo v 8. razredu osnovne šole. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 13. 3. 2017 s https://eucbeniki.sio.si/kemija8
Sampson, V., Schleigh, S. (2013). Scientific argumentation in biology: 30 Classroom activities. Arlington, Virginia: NSTA Press. Adamič, M. (2015). Vloga poučevanja. Sodobna pedagogika, 56 (1), 76–78.
Sencar, S., Yilmaz, E. E. in Eryilmaz, A. (2001). High school student's misconceptions about simple electric circuits. V Hacettepe Universitesi Egitim Fakultesi Dergisi (str. 113–120).
Smith, M. K., Wood, W. B., Adams, W. K., Wieman, C., Knight, J. K., Guild, N., Su, T. T. (2009). Why Peer Discussion Improves Student Performance on In-Class Concept Questions. Sciencemag, 323, 122–124. Pridobljeno s http://www.sciencemag.com
Stavy, R. (1991). Children's Ideas about Matter. Pridobljeno 12. 4. 2017 s http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1949-8594.1991.tb12090.x/abstract Strmčnik, F. (2001). Didaktika. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Strnad, J. (2013): Mala fizika 1. Ljubljana. DZS.
Suppapittayaporn, D. Emarat, N., Arayathanitkul, K. (2010). The effectiveness of peer instruction and structured inquiry on conceptual understanding of force and motion: a case study from Thailand. Research in Science Education, 28 (1), 63–
79.
124
Šestakova, J. (2013a). Peer Instruciton and Student's Understanding of Physics.
WDS'13 Proceedings of Contributed Papers. Part III. 97–99. Pridobljeno 24. 11.
2016 s
http://www.mff.cuni.cz/veda/konference/wds/proc/pdf13/WDS13_317_f12_Sestak ova
Šestakova, J. (2013b). Peer instruction for the age group 12–15. Prague: Faculty of Mathematics and Physics, Charles University.
Tatar, E. (2011). Prospective primary school teacher's misconceptions about
states of matter. Pridobljeno 4. 5. 2017 s
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1949-8594.1991.tb12090.x/abstract TIMSS (2007). Matematične in naravoslovne naloge za nižje razrede osnovne šole. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno 2. 9. 2016 s http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/TIMSS/TIMSS2007 /TIMSS2007naloge_MS4.pdf
TIMSS (2011). Naravoslovne naloge raziskav TIMSS. Ljubljana: Pedagoški
inštitut. Pridobljeno 2. 9. 2016 s
http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/TIMSS/TIMMS201 1/Naravoslovne%20naloge%20raziskave%20TIMSS%2011.pdf
Van Uum, M. S. J., Verhoeff, R. P., Peeters, M. (2016). Inquiry-based science education: towards a pedagogical framework for primary school teachers.
International Journal of Science Education, 3 (38), 450–469.
Vickery, T., Rosploch, K., Rahmanian, R., Pilarz, M., Stains, M. (2015). Research-Based Implementation of Peer Instruction: A Literature Review. Life science
education, 14 (1). Pridobljeno s
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4353089
Vlahinja, K. (2013). Zemlja v vesolju in s tem povezani pojmi. Naravoslovna solnica, 17 (3), 36–37.
Vodopivec, I. idr. (2011). Učni načrt za naravoslovje in tehniko. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Vodopivec, I. idr. (2013). Sodelovalno učenje v praksi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Watkins, J. in Mazur, E. (2013). Retaining Students in Scicence, Technology, Engineering and Mahemtacis (STEM) Majors. Journal of College Science Teaching, 42 (5), 36–61.
Winkler, K. (2012). Magneti. Naravoslovna solnica, 17 (1), 25.
Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy.
125 7 PRILOGE
7.1 PREGLED CILJEV IZ UČNEGA NAČRTA IN TAKSONOMSKIH RAVNI PO