5.3.8 KONČNA EVALVACIJA DEJAVNOSTI
Cilji Kurikuluma za vrtce (1999), ki sem si jih pri ustvarjanju spodbudnega učnega okolja za igro z nestrukturiranim materialom zastavila so bili:
- spodbujanje otrokove domišljije in ustvarjalnosti, - sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja, - razvijanje ravnotežja,
- zavedanje prostora (kje se telo giblje) in načina (kako se telo giblje), - razvijanje fine in grobe motorike,
- spoznavanje različnih položajev in odnosov med deli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi,
- iskanje lastne poti pri reševanju problemov,
- razvijanje verbalnih in neverbalnih govornih zmožnosti.
Dejavnosti z nestrukturiranim materialom so se izkazale kot odlična priložnost za igro, raziskovanje, iskanje rešitev problema. Otroci so bili ves čas motivirani, dejavni, vztrajni in radovedni. Večkrat se je zgodilo, da so se bolj zadržani otroci ob ponovitvi opogumili in se pridružili igri. Vsak nov izziv jih je dodatno spodbudil k raziskovanju. In kar je zelo pomembno, igra in raziskovanje sta jih poleg učenja sproščala in zabavala.
45
Pri dejavnosti je bila moja vloga kot vloga vzgojitelja zelo pomembna. Predvsem pri pripravi spodbudnega učnega okolja, pri čemer mi je bila sodelavka v oddelku v veliko pomoč. Pred začetkom vsake dejavnosti sva poskrbeli, da so imeli otroci dovolj prostora za igro. Pri dejavnostih sem otrokom ponudila različne materiale, ki so jih otroci uspešno kombinirali med sabo, pustila sem jim dovolj časa, da so jih dobro spoznali. V igro otrok nisem posegala, posredovala sem zgolj v redkih primerih, in sicer pri sporih med otroki, joka itn. Spoznala sem, kako zelo pomembno je, da vzgojitelj otroke pri igri zgolj opazuje. Pri tem imamo večkrat občutek, da med tem ne storimo nič koristnega, a temu nikakor ni tako. Ravno pri sistematičnemu opazovanju in sprotnemu beleženju opaženega sem namreč opazila, kako so otroci sodelovali z vrstniki, se znašli v novih situacijah in kaj so glede na razvojno stopnjo zmogli.
46
6 SKLEP
V mesecu septembru je otrokom največ težav povzročalo prilagajanje na vrtec. To se je kazalo tudi v odnosu do prostora in rekvizitov, npr. da so bili nezaupljivi do telovadnih pripomočkov, večkrat je dejavnost prekinil njihov jok. S sodelavko sva veliko časa namenili ljubkovanju, umirjanju in postopnemu seznanjanju otrok s prostorom, predmeti in z dejavnostmi. Kot dobra praksa se je izkazalo to, da sva otrokom isto dejavnost ponudili večkrat, čez čas so se sprostili in začeli bolj pogumno sodelovati. Kot vzgojiteljici mi je občasne težave povzročalo pomanjkanje telovadnih pripomočkov, predvsem pa pomanjkanje prostora. V mesecu marcu so bili v primerjavi z mesecem septembrom otroci gibalno že mnogo bolj samostojni, spretni in sproščeni, zelo ugodno so nanje vplivale tudi dejavnosti na prostem. Spoznala sem, da gibalni razvoj resnično vpliva na razvoj ostalih področij, ko so se otroci začeli bolj samozavestno in spretno gibati, so bolj aktivno sodelovali tudi pri ostalih načrtovanih dejavnostih in dnevni rutini. Glede na pomembnost spodbujanja gibalnega razvoja pri najmlajših menim, da bi strokovni delavci vrtcev morali imeti več izobraževanj s tega področja.
V okviru dejavnosti, s katerimi sem pri otrocih spodbujala razvoj govora, bi izpostavila vpliv ljubljenca skupine, ki ni bil pomemben le za govorni razvoj, temveč tudi za občutek varnosti in dobro počutje otrok. S pomočjo plišaste igrače bibe Tinke so se v septembru otroci ob vznemirjenosti oz. pogrešanju staršev pomirili in bili znova pripravljeni sodelovati pri dejavnostih. Postopoma so ljubljencu skupine sledili pri gibih ob petju otroških pesmi in izvajanju bibarij. Začeli so se verbalno in neverbalno odzivati. V mesecu marcu, ko so se seznanili z animacijo lutk, je že večina izgovorila kar nekaj razumljivih besed.
Nestrukturiran material je otrokom ponujal drugačno obliko igre in raziskovanja, kot so ga bili vajeni do takrat. Pred začetkom projekta sem bila skeptična, kako bodo otroci kartonske škatle sprejeli in ali jih bo igra zanimala. Toda že ob prvi dejavnosti, ko so se seznanili s škatlo, so pokazali navdušenje in radovednost. Na osnovi njihovega interesa in načina igre
47
sem postopoma dodajala nove izzive in vsakega so sprejeli ter ga uspešno kombinirali s prejšnjim. To, da so imeli otroci za spoznavanje materiala dovolj časa, je bolj zadržanim otrokom omogočilo, da se igri pridružijo postopoma. Spoznala sem, da je nestrukturiran material za otroke v vrtcu veliko bolj zanimiv kot klasične igrače, ki se jih tudi hitreje naveličajo, zato se ga bom na svoji poklicni poti nedvomno še posluževala.
Z izvedenimi dejavnostmi in z odzivom otrok sem bila zadovoljna, sem pa včasih precenila zmožnosti otrok. S povezavo literature in konkretnih dejavnosti sem spoznala, da se pri otrocih ne da ničesar »izsiliti«, da otrok za to, da neko stvar osvoji, potrebuje dovolj časa.
Predvsem pa sem se ob konkretni izkušnji z otroki prepričala, da proces zorenja in učenja pri posameznih otrocih poteka zelo različno. Nedvomno pa so vse ponujene dejavnosti otrokom predstavljale ustrezno spodbudo, nabiranje izkušenj in napredek v razvoju.
Upam, da sem v svojem diplomskem delu dokazala, da lahko vzgojitelj tudi za najmlajše načrtuje primerne in zanimive dejavnosti. S sistematičnim in strokovnim načrtovanjem ter izvajanjem dejavnosti pri otrocih vzbudi zaupanje, občutek varnosti, radovednost in pripravljenost na sodelovanje.
48
7 LITERATURA
- Batistič Zorec, M. in Prosen, S. (2010). Gradivo za vaje in integrirano prakso iz razvojne psihologije v programu Predšolska vzgoja. Ljubljana: Pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani, oddelek za predšolsko vzgojo.
- Batistič Zorec, M. (2002). Učenje v vrtcu. Sodobna pedagogika, 3, 1–14
- Hohmann, M. in Weikart, D. P. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana:
DZS.
- Horvat, L. in Magajna, L. (1989). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
- Kavčič, T. (2009). Igra dojenčka in malčka. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
- Korenjak, A. (2006). Vzpodbudno okolje za razvoj govora, predbralnih in predopismenjevalnih sposobnosti v prvem starostnem obdobju. V B. Vrbovšek (ur.), Kakovost v kurikulu vrtca od načel do izvedbe. Ljubljana: Supra.
- Kosec, M. In Mramor, M. (1991). Športna vzgoja za predšolske otroke. Ljubljana:
Državna založba Slovenije.
- Kranjc, S. in Saksida, I. (2001). Jezik. V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu.
Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja.
- Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šolstvo.
- Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
- Marjanovič Umek, L. (2001). Psihologija predšolskega otroka. V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu. Priročnik k kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja.
- Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.) (2009). Razvojna psihologija. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
- Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
49
- Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.) (2001). Psihologija otroške igre. Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
- Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2008). Sodoben vrtec: možnosti za otrokov razvoj in zgodnje učenje. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
- Peskar M. (2015). Gibanje – vez med področji Kurikula. V M. Željeznov Seničar (ur.), Gibanje in predšolski otrok. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
- Tankersley D., Brajković S., Handžar S., Rimkiene R., Sabaliauskiene R., Trikić Z., Vonta T. (2013). Od teorije k praksi. Vodnik po pedagoških področjih kakovosti Issa.
Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
- Vinko M. (2015). Spodbujanje gibalnega razvoja v obdobju od rojstva do treh let starosti.
V M. Željeznov Seničar (ur.), Gibanje in predšolski otrok. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
- Zajec J., Videmšek M., Štihec J., Pišot R., Šimunič B. (2010). Otrok v gibanju doma in v vrtcu. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.