Igralni material in igrače

Rezultati raziskave so pokazali, da je v igri otrok prevladoval nestrukturiran material (36%), sledile so igrače za razgibavanje (29%). Te igrače lahko služijo tudi kot dober pripomoček razvijanje motorike in gibalnih spretnosti. Sem uvrščamo različne žoge in vozila (Fekonja, 2001). Malo manj so otroci uporabljali didaktične igrače (19%). Še nekoliko manj pa je bilo igre brez igrač (16%).

Zanimalo me je tudi, kdo izbere igralni material – otroci ali vzgojiteljica.

36%

29%

19%

16%

Nestrukturiran material Igrače za razgibavanje Didaktične igrače Brez igrač

21 Slika 5: Kdo izbere igralni material in igrače

Rezultati kažejo, da si v večini (78%) primerov otroci sami izberejo igralni material in igrače za igro. Le v dobri petini (22%) primerov igralni material in igrače otrokom ponudi vzgojiteljica.

78%

22%

KDO IZBERE IGRALNI MATERIAL IN IGRAČE

Otroci izberejo sami Ponudi vzgojiteljica

10.4 SOCIALNE INTERAKCIJE MED OTROKI

V prosti igri otrok sem opazila, da socialnih interakcij z odraslimi ni bilo veliko, več pa je bilo socialnih interakcij med otroki. Otroci so kazali vse večje zanimanje za igro z vrstniki kot z odraslimi in si sami izbirali igralne partnerje.

Obnašanje otrok v skupni igri je odvisno od poznavanja soigralca in njegovega spola (Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 2001). Opazila sem, da je pomembno vlogo odigral spol soigralca, saj so se deklice pogosteje igrale skupaj, dečki pa so najpogosteje sodelovali v konstrukcijski igri. Deklice so se raje igrale z deklicami in dečki z dečki, verjetno, ker so jih družili isti oz. podobni interesi. Opazila sem, da so si otroci pri igri na igrišču izbirali igralne partnerje enake starosti in spola. Večina se jih je vsak dan igrala z istimi igralnimi partnerji, kar pomeni, da otroci te starosti že oblikujejo relativno stalna prijateljstva.

Starejši predšolski otroci vidijo prijateljstvo kot dalj časa trajajoč odnos, ki lahko preživi tudi spore in konflikte (Nemec in Krajnc, 2011, str. 189). Opazila sem, da imajo otroci, ki sem jih opazovala zelo dobre odnose s sovrstniki. S starostjo naj bi se povečevalo število konfliktov, kljub temu pa naj bi bilo vedno več konfliktov tudi uspešno rešenih (prav tam). V mojem primeru je bilo konfliktov zelo malo in tudi ti so se zelo hitro rešili. Nisem pa opazila nobenega proindividualnega ali agresivnega vedenja.

Slika 6: Vrsta igre glede na socialne interakcije

20%

18%

13%

49%

VRSTA IGRE GLEDE NA SOCIALNE INTERAKCIJE

Samostojna igra Asociativna igra

Opazovalna igra z vključitvijo Sodelovalna

Pri zabeleženih opazovanjih je bilo največ primerov sodelovalne igre (49%), sledila je samostojna igra (20%) in asociativna igra (18%). Najmanj je bilo opazovalne igre z vključitvijo (13%).

Samostojna oz. osamljena igra (situacija 2.2 in 2.3, situacija 4.4, situacija 5.5, situacija 6.2 in 6.3, situacija 7.5, situacija 8.5 in situacija 9.2) je bila kar pogosto opažena. V opazovanih primerih igre ni bilo igre brez udeležbe, vzporedne, opazovalne in kontaktne igre. Bilo je nekaj primerov opazovalne igre z vključitvijo (situacija 1.1, situacija 3.2 in 3.3, situacija 7.2, situacija 8.2 in 8.4). Prav tako sem opazila asociativno igro (situacija 2.4, situacija 3.5, situacija 4.5, situacija 5.3 in 5.4, situacija 6.1, situacija 7.1, situacija 9.3). Največ je bilo sodelovalne oziroma kooperativne igre (situacije 1.2, 1.3, 1.4, 1.5; situacije 2.1, 2.5,; situacije 3.1, 3.4, situacije 4.1, 4.2, 4.3, situacije 5.1, 5.2, situacije 6.4, 6.5, situacije 7.3, 7.4, situacije 8.1, 8.3, situacije 9.1, 9.4, 9.5).

Otroci so se najpogosteje igrali v manjših skupinah, ki pa so se pogosto spreminjale. Posebej pri 5-6 let starih otrocih sem opazila največ sodelovalne oziroma kooperativne igre, kar pripisujem razvoju socialnih spretnosti.

Med tretjim in šestim letom naj bi upadal delež samostojne igre (Fekonja, 2004). Pri opazovanjih, ki sem jih izvedla, je bilo samostojne igre otrok res zelo malo. Kljub temu pa se je še vedno pogosto pojavljala samostojna konstrukcijska igra.

Največ socialnih interakcij sem zasledila v simbolni igri otrok, veliko je bilo sociodramske igre.

Prav ta naj bi otroke spodbujala k reševanju konfliktov, k dogovarjanju ali pogajanju. Spodbuja tudi razvoj otrokove zmožnosti zavzemanja perspektive drugega in razvoj socialne kognicije (Gottman, 1983, v Fekonja, 2004: 386).

Tudi v ustvarjalni, funkcijski in konstrukcijski igri sem opazila veliko socialnih interakcij.

Otroci so se pogovarjali in dogovarjali. Še najmanj socialnih interakcij je bilo v dojemalni igri, kjer se je otrok igral večinoma sam.

10.5 VLOGA VZGOJITELJA V OTROKOVI IGRI

Vloga vzgojitelja je, da je dober opazovalec igre otroka, ki opazi, da se po določenem času z istimi igračami začnejo dejavnosti ponavljati. Pomembno vlogo ima tudi pri oblikovanju, razvoju in poteku otrokove igre (Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 2001). V svoji raziskavi nisem opazila vključevanja vzgojiteljic v igro z namenom razvijanja višjih oblik igre.

Menim, da je na vključevanje v igro otrok vplivalo tudi trenutno razpoloženje vzgojiteljice.

Nekaj se jih je sicer vključilo, vendar le na povabilo otrok. Vzgojiteljice so se najpogosteje vključevale v simbolne igre.

Slika 7: Vloga vzgojitelja v otrokovi igri

Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojiteljice največkrat niso v igri imele nobene vloge (62%), sledi nudenje pomoči (13%) in delovanje v območju bližnjega razvoja (9%). Še redkeje sem opazila skrb za varnost (4%), posredovanje v konfliktnih situacijah (4%), svetovanje (4%) in demonstriranje (4%).

Pri ponujenem igralnem materialu vzgojiteljice otrok niso preveč usmerjale, tudi niso posegale v igro otrok. Večino časa so dejavnosti spremljale, niso pa otrok posebej spodbujale. Le v nekaj primerih so igro vodile k razvojno višjim in zahtevnejšim ravnem ter pokazale zanimanje za igro.

V območju bližnjega razvoja so delovale le nekajkrat. S. Smilansky (1968, po Smith, 1995, v Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 2001) opisuje načine, kako voditi sociodramsko igro.

Načini vodenja, ki sem jih opazila, so verbalno usmerjanje (situacija 2.3) in tematsko-domišljijski trening (situacija 9.4). Treninga domišljije in modeliranja ni bilo.

Tipi območja bližnjega razvoja, v katerih so delovale vzgojiteljice: vzgojiteljice so otrokom nudile namerno pomoč, prostor, v katerem so se igrali otroci je bil vedno stimulativno urejen in otroci so imeli ves čas na voljo material za likovno ustvarjanje, konstrukcijske igrače, knjige, igralni material za igre vlog, namizne igre in igrače za igro na prostem. V enem primeru (situacija 6.2) je vzgojiteljica podpirala otrokove namere in dala idejo, ki jo je otrok prevzel.

Vzgojiteljice so ohranjale igralni okvir na dva načina: s partnerjevo ilustracijo dejanja (situacija 3.2) in spraševanjem po dejanju (situacija 2.3).

11 SKLEP

Strokovnjaki so ob opazovanju oz. raziskovanju otroške igre ugotovili, da se s starostjo otrok spreminjajo vrste in vsebine iger. Ugotovili so tudi, da imajo pri igri otrok pomembno vlogo odrasli, ki lahko nanjo različno vplivajo. Pomembno se mi zdi, kdaj in koliko časa imajo otroci na voljo za prosto igro, kakšne igralne materiale in igrače jim ponudimo ter kako odrasli z vključevanjem v igro vplivamo na celosten razvoj otroka.

Na osnovi opazovanj vrst in vsebin iger lahko trdim, da je prevladovala predvsem simbolna igra. Pomembni sta bili tudi funkcijska, igra s pravili in ustvarjalna igra. Manj je bilo konstrukcijske in dojemalne igre.

Otroci so se veliko igrali ob prihodu v vrtec in na igrišču. Kot najmanj ugoden čas za igro se je izkazala igra po počitku, še manj pa med počitkom.

Igralni material in igrače so si otroci izbirali večinoma sami. Le v nekaj primerih je igralni material ponudila vzgojiteljica. Najraje so se igrali z nestrukturiranim materialom, lego kockami in velikimi lesenimi kockami, kolesi, skiroji. Redkeje pa so se otroci igrali brez igrač.

Pri svojem raziskovanju sem zasledila več socialnih interakcij med otroki in manj med otroki in odraslimi. Proindividualnega in agresivnega vedenja nisem opazila.

Vloga vzgojitelja kot motivatorja v igri otroka je bila neznatna. Odrasli so se v igro le redko vključevali, pa še tedaj le na otrokovo pobudo. Največkrat vzgojitelji niso imeli nobene vloge v otrokovi igri.

Menim, da so imeli otroci na voljo veliko igralnega materiala in igrač, premalo pa so imeli časa za prosto igro. Posebej problematično se mi zdi, da so se vzgojiteljice le redko vključevale v igro. Biti bi moralo več vključevanja v prosto igro in manj posvečanja vodenim dejavnostim.

Prosto igro bi morale vzgojiteljice izkoristiti za delovanje v območju bližnjega razvoja.

Zavedam se, da bi bili rezultati lahko drugačni, če bi prosto igro opazovala v več oddelkih ali vrtcih, zato dobljenih rezultatov ne morem posplošiti.

Na raziskovanem področju bi bilo dobro še raziskati, kakšni so vzroki, zaradi katerih se vzgojiteljice ne vključujejo v simbolno igro otrok in zakaj ne delujejo v območju bližnjega razvoja.

12 LITERATURA

- Batistič Zorec, M. in Prosen, S. (2011). Priročnik za razvojno psihologijo. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

- Fekonja, U. (2004). Razvoj otroške igre. V Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M., (ur.) Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

- Horvat, L. in Magajna, L. (1987). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

- Kavčič, T. (2001). Igra dojenčka in malčka. V Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M., (ur.) Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakulteta Ljubljana.

- Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministerstvo za šolstvo in šport.

- Marjanovič, L. (1981). Igrajmo se. V L. Marjanovič (ur.), Igra in igrače: zbirka cicibanove urice. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.

- Marjanovič Umek, L. in Lešnik Musek, P. (1998). Otrokov razvoj in učenje v simbolni igri.

Psihološka obzorja, 7(1), 25-48.

- Marjanovič Umek, L. in Kavčič, T. (2001). Otroška igra. V L. Marjanovič Umek in M.

Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Ljubljana.

- Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2001). Teorije otroške igre. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana:

Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Ljubljana.

- Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka : učbenik za modul Razvoj in učenje predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja. Ljubljana:

Grafenauer.

- Sterle, V. (1981). Igra pomaga otroku njegovih težavah. V L. Marjanovič (ur.), Igra in igrače: zbirka cicibanove urice. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.

- Toličič, I. (1981). Pomen igre za otrokov razvoj. V: L. Marjanovič (ur.), Igra in igrače:

zbirka cicibanove urice. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.

- Zupančič, M. (2001). Vloga odraslega v otrokovi igri. V L. Marjanovič Umek in M.

Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Ljubljana.

PRILOGA

1. Opazovanje 1.1 Situacija

Čas za igranje: pred zajtrkom, 20 minut

Igralni materiali in igrače: izbrala sama; dva otroška vozička in medvedek Socialne interakcije med otroki: dva dečka

Vloga vzgojitelja v otrokovi igri: pomoč Vrsta in vsebina igre: simbolna

Deček želi imeti voziček, zato prosi vzgojiteljico, da mu ga da z omare, do katere sam ne doseže.

Drugi deček ga nekaj časa opazuje, nato pa ga prvi deček povabi k igri in mu reče naj on vzame drugi voziček. Nekaj časa peljeta vsak svoj voziček, kar naenkrat pa se ustavita in prvi deček reče: »Medvedka peljem k zdravniku, ker kašlja.« Medvedka pelje do nižje omare in ga položi nanjo. Temeljito ga pregleda, mu posluša srce in drugemu naroči, naj gre po sirup. Drugi teče do garderobe, prileti nazaj in reče: »Izvoli.« Medvedku data sirup, ga položita v voziček in gresta. Vozička še kar nekaj časa vozita okoli in se na vsake toliko časa ustavita.

1.2 Situacija

Čas za igranje: pred zajtrkom, 25 minut

Igralni materiali in igrače: izberejo sami; lego kocke Socialne interakcije med otroki: tri dekleta in en fantek Vloga vzgojitelja v otrokovi igri: nima vloge

Vrsta in vsebina igre: konstrukcijska

Tri dekleta in en fantek se skupaj odločijo zgraditi gasilsko postajo. Ena deklica iz kock sestavi posteljo, druga pa prinese še telefon in reče: »Glej, to je telefon.« Druga pa ji reče nazaj: »Aha, tukaj pa je televizija.« Fantek reče: »V garažo bom zapeljal avto.« Tretja deklica v roki drži možička in reče: »Ta je prišel po avto.« Deklice iz kock zgradijo še hišo in garažo za avto, deček pa med tem avtomobil vozi okoli gasilske postaje.

1.3 Situacija

Čas za igranje: na igrišču, 30 minut Igralni materiali in igrače: brez igrač

Socialne interakcije med otroki: štiri dekleta in en fantek

Vloga vzgojitelja v otrokovi igri: ponudi jim podlogo za sedenje, da ne bi sedeli na mrzlih tleh.

Vrsta in vsebina igre: simbolna

Otroci ležijo na podlogi in se delajo, da spijo. Ena od deklic reče, da je lastnica živali. Nekaj časa še sedi na klopi, nato vstane in reče: »Pojdimo na sprehod!« Živali vstanejo in hodijo okoli lastnice, eden laja, drugi mijavka, tretji skače kot zajček, četrti leti kot lev. Po nekaj minutah se vrnejo na travo in se uležejo nazaj na podlogo, lastnica pa jim reče: »Lepo spite.« Ko se živali zbudijo, jim lastnica ponudi ribe za kosilo. Ves čas ponavljajo dejavnosti.

1.4 Situacija

Čas za igranje: po jutranjem srečanju, 15 minut Igralni materiali in igrače: brez igrač

Socialne interakcije med otroki: dve deklici Vloga vzgojitelja v otrokovi igri: nima vloge Vrsta in vsebina igre: simbolna

Deklici se na sprehodu držita za roke. Nekaj časa gledata okoli sebe, nato začne ena govoriti, da tukaj lezejo kače. Še vedno se držita za roke in počasi preskakujeta in se izmikata navideznim kačam.

1.5 Situacija

Čas za igranje: po jutranjem srečanju, 25 minut

Igralni materiali in igrače: ponudi vzgojiteljica; papir, lepilo, škarje, flomastri in kosi blaga Socialne interakcije med otroki: dve deklici

Vloga vzgojitelja v otrokovi igri: svetuje, pomaga izrezati ribo in kose blaga Vrsta in vsebina igre: ustvarjalna

V ustvarjalnem kotičku vzgojiteljica pripravi papir, lepilo, škarje, flomastre in blago. Otroke spodbudi, da vsak naredi svojo ribo, ki bo krasila pano s počitniškimi pozdravi. Deklici izdelujeta vsaka svojo ribo. Najprej jo izrežeta, jo pobarvata in ji pričneta lepiti luske iz blaga.

Ena reče: »Moja bo pisana, imela bo velike luske. «Druga pa reče: »Tudi moja bo lepa.« in ji s flomastrom nariše velike črne trepalnice. Ko dokončata ribici, se vsaka s svojo ribico igrata, da plavata po morju in se skrivata morskemu psu.

2. Opazovanje 2.1 Situacija

Čas za igranje: po jutranjem srečanju, 15 minut

Igralni materiali in igrače: izbereta sami; naravni materiali Socialne interakcije med otroki: dve deklici

Vloga vzgojitelja v otrokovi igri: nima vloge Vrsta in vsebina igre: simbolna

Deklica si vzame naravni material (palice, kamenčki, mah). Iz tega materiala naredi gozd, skozi katerega teče potok. Pridruži se ji še druga deklica, ki ji predlaga, da se igrata še s plastičnimi živalmi. Vsaka vzame svojega konja in se z njima igrata v gozdu. Čez nekaj časa pustita konja in se igrata zmaje. Po blazini nekaj časa krožita. Ena od deklic »bruha ogenj«.

2.2 Situacija

Čas za igranje: na igrišču, 20 minut

Igralni materiali in igrače: izbere sama; tobogan s hišico Socialne interakcije med otroki: ena deklica

Vloga vzgojitelja v otrokovi igri: nima vloge Vrsta in vsebina igre: simbolna

Deklica teče po igrišču in se igra, da je zmaj. Nekaj časa kroži po igrišču, nato začne plezati po drogu na toboganu. Spleza na tobogan in »bruha ogenj«, se spusti po toboganu in spet teče po igrišču. Na vsake toliko časa se ustavi in zarjovi. Dejavnosti ponavlja.

2.3 Situacija

Čas za igranje: med počitkom, 15 minut

Igralni materiali in igrače: izbere sam; avtomobilček, stenski zemljevid Socialne interakcije med otroki: en deček

Vloga vzgojitelja v otrokovi igri: spraševanje po dejanju Vrsta in vsebina igre: simbolna

Fantek ne more počivati, ležalnik pa ima ravno pod stenskim zemljevidom. Iz pod ležalnika vzame moder avtomobilček in ga začne voziti po stenskem zemljevidu. Vzgojiteljica ga vpraša kam se pelje z avtom, odgovori ji, da na morje. Čez nekaj časa jo po tiho vpraša: »Kje je Idrija?«

S prstom mu pokaže na zemljevidu in deček reče: »Aaa, tukaj je!« Avtomobilček pelje od Idrije proti morju, nato ga še nekaj časa vozi po zemljevidu, nato ga odloži na tla.

2.4 Situacija

Čas za igranje: po počitku, 20 minut

Igralni materiali in igrače: izbereta sama; velike lesene kocke Socialne interakcije med otroki: dva dečka

Vloga vzgojitelja v otrokovi igri: nima vloge

Vrsta in vsebina igre: konstrukcijska

Dečka iz lesenih kock gradita kolektor (tovarno). Naredila sta stroje, čistilno napravo in zapornico. Prvi deček reče: »Ali ti pokažem, kako lahko nekaj narediva in kako lahko to zapreva?« in »Nik, to bi moralo biti daljše« Drugi mu reče: »Ne, to mora biti pokrito!« Prvi deček se ujezi, zato se umakne in začne graditi svojo tovarno. Igrače si med seboj izposojata.

2.5 Situacija

Čas za igranje: po počitku, 15 minut

Igralni materiali in igrače: izbereta sama; družabna igra Človek, ne jezi se Socialne interakcije med otroki: deček in deklica

Vloga vzgojitelja v otrokovi igri: nima vloge Vrsta in vsebina igre: igra s pravili

Deček povabi deklico, da bi se skupaj igrala družabno igro Človek, ne jezi se. Deklica pristane pod pogojem, da ima lahko modre figurice. Deček vzame zelene figurice in vsak svoje postavita na polje. Dogovorita se, kdo bo začel metati kocko. Med metanjem kocke se smejita in eden drugega zbadata kdo bo zmagal. Igro prekine dečkov odhod domov.

3. Opazovanje 3.1 Situacija

Čas za igranje: na igrišču, 20 minut

Igralni materiali in igrače: izbereta sama; gugalnica Socialne interakcije med otroki: dva dečka

Vloga vzgojitelja v otrokovi igri: pomoč Vrsta in vsebina igre: funkcijska

Eden od dečkov prosi vzgojiteljico naj mu pomaga na gugalnico. Najprej se začneta smejati, nato pa se silovito odrivata. Ves čas govorita: »Hop, hop, hop, hop.«

3.2 Situacija

Čas za igranje: na igrišču, 20 minut

Igralni materiali in igrače: izbereta sama; mivka v peskovniku, kanglice, lopatke Socialne interakcije med otroki: dva dečka

Vloga vzgojitelja v otrokovi igri: partnerjeva ilustracija dejanja Vrsta in vsebina igre: simbolna

V peskovnik pride najprej prvi deček in kmalu za tem se mu pridruži še drugi deček. Vsak vzame svojo kanglico in lopatko ter začneta mivko nalagati v kanglico. Eden reče, da bo naredil torto. Prvi deček odnese »torto« vzgojiteljici, ta pa ga vpraša, kakšnega okusa je. Odgovori ji, da je čokoladna. Vzgojiteljica se pretvarja, da je in reče, da je bila odlična. Kmalu za tem pride še drugi deček in prav tako vzgojiteljici prinese »torto«. Vse skupaj se nekajkrat ponovi.

3.3 Situacija

Čas za igranje: na igrišču, 30 minut

Igralni materiali in igrače: izbereta sami; dva tricikla Socialne interakcije med otroki: dve deklici

Vloga vzgojitelja v otrokovi igri: nima vloge Vrsta in vsebina igre: simbolna

Deklica si na igrišču izbere tricikel, se nanj usede in se odpelje. Med vožnjo zagleda prijateljico in jo pokliče k sebi. Reče ji naj gre še ona po kolo, da se bosta igrali mamo in dojenčka. Ko sta obe na kolesu in vozita po igrišču. Prva je dojenček in se ves čas pretvarja, da joka. Druga pa je mama, ki skrbi za dojenčka. Večkrat se ustavita, se usedeta na klop, kjer mama tolaži dojenčka.

3.4 Situacija

Čas za igranje: na igrišču, 20 minut

Igralni materiali in igrače: izbereta sama, tricikel in skiro Socialne interakcije med otroki: dva dečka

Vloga vzgojitelja v otrokovi igri: nima vloge Vrsta in vsebina igre: funkcijska

Prvi deček na kolesu in drugi deček na skiroju se vozita po igrišču. Čez nekaj časa se ustavita in se dogovorita, da se bosta igrala roparje in policaje. Prvi deček se odloči, da bo ropar, drugi pa policaj, ki lovi roparja.

3.5 Situacija

Čas za igranje: pred zajtrkom, 20 minut

Igralni materiali in igrače: ponudi vzgojiteljica; velika plastična avtomobila Socialne interakcije med otroki: dva dečka

Vloga vzgojitelja v otrokovi igri: nima vloge Vrsta in vsebina igre: simbolna

Vzgojiteljica da po jutranjem srečanju otrokom možnost, da se gredo lahko igrat na teraso. Prvi deček je prvi na terasi, usede se na avtomobil in se poganja po terasi. Pridruži se še drugi deček, ki se prav tako vozi z avtomobilom. Nekaj časa se vozita, nato pa reče prvi, da se mu je avto

In document PROSTA IGRA OTROK IN VLOGA VZGOJITELJA (Strani 27-0)