1. vprašanje: Katero stopnjo šolanja imate končano oz. jo končujete?
Preglednica 1: Število anketiranih oseb po stopnji izobrazbe
Odgovor Število Odstotek (v %)
Osnovnošolska izobrazba 10 11
Poklicna izobrazba 13 14
Srednješolska izobrazba 16 18
Višja ali visokošolska izobrazba 26 28
Univerzitetna izobrazba 12 13
Magisterij 11 12
Doktorat 4 4
Skupaj 92 100
Na vprašanje, katero stopnjo izobrazbe imajo anketirani končano oz. jo končujejo, je bilo 92 veljavnih odgovorov. Največ anketiranih je odgovorilo, da končujejo oz. imajo končano višjo ali visokošolsko izobrazbo. Teh je bilo 26, kar znaša 28 % vseh. Sledijo anketirani s srednješolsko izobrazbo, katerih je 16 oz. 18 % vseh. 13 ljudi ima poklicno izobrazbo, kar je 14 % vseh anketiranih. Sledijo anketirani z univerzitetno izobrazbo, katerih je 12, magisterij pa ima 11 anketirancev. Deset anketiranih ima osnovnošolsko izobrazbo, kar je 11 % vseh.
Na zadnjem mestu pa so štirje anketirani, ki imajo doktorat.
2. vprašanje: Ali po vašem mnenju dobro ocenjujete svoje znanje tujih jezikov?
Preglednica 2: Ocenjevanje lastnega znanja tujih jezikov
Odgovor Število Odstotek (v %)
Da 45 49
Ne 47 51
Skupaj 92 100
Na vprašanje, ali dobro ocenjujejo svoje znanje tujih jezikov, je 45 anketirancev odgovorilo z da, kar znaša 49 % vseh. Nikalni odgovor je izbralo 47 anketiranih oseb, kar znaša 51 %.
Razlika med odgovoroma je torej minimalna.
3. vprašanje: Prosim, da pri spodaj navedenih jezikih označite, kakšen je obseg vašega znanja. Če znate še kakšen drugi tuji jezik, ga prosim zapišite.
Preglednica 3: Obseg znanja tujih jezikov
Odgovor Število (delež v odstotkih)
Odgovor Število (delež v odstotkih)
Vseh 92 anketirancev je označilo, katerih tujih jezikov ne govorijo, katere razumejo, a jih ne govorijo, v katerih se znajo sporazumevati in katere obvladajo tekoče. Pri angleškem jeziku je osem anketirancev izbralo možnost, da jezika ne znajo, in 17, da ga razumejo, a ne govorijo.
Naslednja možna odgovora je izbralo približno isto število udeleženih v anketnem vprašalniku; odgovor znam se sporazumevati je izbralo 35 oseb, kar znaša 38 % vseh, odgovor obvladam pa 32 oseb oz. 35 % vseh. Naslednji podan tuji jezik je nemščina. Skoraj polovica, natančneje 43 % anketirancev je izbralo odgovor, da nemškega jezika ne znajo.
Sledi odgovor znam se sporazumevati, katerega je izbralo 25 % vseh anketiranih. Naslednji odgovor je razumem, a ne govorim, izbralo pa ga je 18 anketiranih oz. 20 % vseh. Nemški jezik tekoče govori 11 anketirancev. 67 % anketiranih ne zna italijanskega jezika, 17 % pa ga razume, a ne govori. 12 % se jih zna sporazumevati v italijanskem jeziku in 3 % anketiranih ga govorijo tekoče. Španskega jezika ne zna 51 anketirancev, 21 anketiranih pa ga razume, a ne govori. Od 92 sodelujočih v anketi se jih 15 zna sporazumevati v španskem jeziku in pet jih govori tekoče. Sledi francoski jezik, katerega tekoče govori samo eden od 92 anketiranih.
Šest oseb se zna sporazumevati v francoščini, pet jih razume, a ne govori, 80 pa jih ne zna francosko. Od 92 anketiranih jih 82 ne zna ruskega jezika, kar znaša 89 %. Osem jih razume rusko in po ena oseba se zna sporazumevati oz. tekoče obvlada ruski jezik. Pri srbohrvaškem jeziku je bil najpogosteje izbran odgovor, da ne znajo jezika; ta odgovor je izbralo 37 % anketiranih. 27 % anketiranih se zna sporazumevati v srbohrvaškem jeziku, 19 % jih razume, a ne govori jezika in 16 % jih tekoče obvlada srbohrvaščino. Albanskega jezika ne zna 88 anketiranih oseb, dve osebi ga razumeta in dve ga obvladata tekoče. Makedonskega jezika ne zna 90 % oz. 83 anketiranih. Sedem oseb je označilo, da jezik razume, a ga ne govorijo, dve osebi pa se v makedonskem jeziku lahko sporazumevata.
Pri odgovorih je potem sledila možnost drugo, saj lahko anketiranci govorijo tudi kateri tuji jezik, ki ga v anketi nismo navedli. To možnost je izbralo pet oseb, ki se zna sporazumevati v naslednjih tujih jezikih: korejščina, švedščina, arabščina, portugalščina in češčina. Možnost, da jezik obvlada tekoče, je en anketiranec izbral pri japonskem jeziku. Zadnji navedeni jezik je kitajščina, v kateri se znata sporazumevati dve osebi, dve osebi pa jo obvladata tekoče.
4. vprašanje: Kateri so razlogi, da se učite katerega od tujih jezikov? Možnih je več odgovorov.
Preglednica 4: Razlogi za učenje tujih jezikov
Odgovor Število Odstotki (v %)
Ker je obvezen predmet v šolskem sistemu 61 66
Zaradi večje možnosti zaposlitve 30 33
Ker to zahteva delovno mesto 18 20
Ker mi je všeč določen jezik 32 35
Zaradi potovanj v druge države 26 28
Zaradi lažjega sporazumevanja s tujci/turisti 30 33
Drugo 9 10
Po pričakovanjih je bil najpogosteje izbran odgovor, da se anketiranci učijo tujega jezika, ker je obvezen predmet v šolskem sistemu. Izbralo ga je 61 oseb, kar je 66 % vseh anketiranih.
Sledi odgovor, ki je bil izbran 32-krat, tj. da jim je všeč določen jezik. Nato sledita odgovora, da se jezika učijo zaradi večje možnosti zaposlitve in zaradi lažjega sporazumevanja s tujci/turisti. Oba imata po 30 glasov, kar je po 33 % vseh anketiranih. Odgovor zaradi potovanj v druge države je izbralo 28 % anketiranih, 18 anketirancev pa se tujega jezika uči, ker to zahteva njihovo delovno mesto.
Poleg določenih podanih odgovorov smo ponudili tudi možnost drugo, da so anketiranci lahko napisali svoje razloge za učenje tujega jezika, katerih se nismo domislili. Navedeni razlogi so: izvajanje inštrukcij za dijake in študente, zaradi splošne razgledanosti, razumevanje literature in ostalih umetniških del v izvornem jeziku, ker imajo sorodnike v drugih državah, zaradi dopustovanja v južnih krajih, ker učijo določen tuji jezik, ker obožujejo znanje in učenje tujih jezikov in ker je to njihov materni jezik.
Preglednica 5: Razlogi za učenje tujega jezika po spolu
Odgovor Ženske
Zaradi lažjega sporazumevanja s tujci/turisti 12 40 18 60
Drugo 3 33 6 67
Pri večini odgovorov je razlika med spoloma 20–50 %. Največja razlika je pri razlogu, da jim je všeč določen jezik, ki ga je izbralo osem, tj. 25 % žensk, in 24 oz. 75 % moških. Naslednja razlika znaša 40 %, in sicer pri razlogu, da se tujega jezika učijo zaradi večje možnosti zaposlitve. Kar 21 žensk je izbralo to možnost, moških pa devet. Sledi razlog za učenje tujega jezika zaradi potovanj, kjer razlika znaša 30 %. Pri tem so prevladovali moški, izbralo ga je 17 anketirancev, kar je 65 %. Žensk je bilo pri tem devet oz. 35 %. Naslednji razlog je zaradi lažjega sporazumevanja s tujci/turisti, kjer razlika znaša 20 %. Od tega je 40 % žensk in 60 % moških. Od 92 sodelujočih v anketnem vprašalniku jih je 61 izbralo odgovor, da se tujih jezikov učijo, ker so obvezni predmet v šolskem sistemu. Izbralo ga je 36 žensk in 25 moških.
Pri zadnjem podanem razlogu, da se tujega jezika učijo, ker to zahteva delovno mesto, razlike ni bilo. Odgovor je izbralo enako število žensk in moških, in sicer devet. Možnost drugo, kjer so anketiranci sami napisali razloge, pa so izbrale tri ženske in šest moških.
5. vprašanje: Starost v letih
Od 92 anketiranih je bil najmlajši anketiranec star 15 let, najstarejši pa 79 let. Povprečna starost vseh je 30,4 leta.
6. vprašanje: Spol
Preglednica 6: Število oseb po spolu
Odgovor Število Odstotek (v %)
Moški 37 40
Ženske 55 60
Skupaj 92 100
V anketi je sodelovalo 37 (40 %) moških in 55 (60 %) žensk.