Interpretacija rezultatov

Na osnovi opisne statistike finančnih kazalnikov lahko povzamemo, da so koeficienti čiste dobičkonosnosti kapitala (ROE), čiste dobičkonosnosti sredstev (ROA), čiste dobičkonosnosti prihodkov (ROS), koeficient zadolženosti ter dodana vrednost na

52

zaposlenega najboljši pri velikih podjetjih in presegajo povprečno vrednost. Koeficient finančne moči, pospešeni koeficient likvidnosti (PK), kratkoročni koeficient likvidnosti (KK) ter gospodarnost poslovanja so boljši pri majhnih podjetjih.

Na podlagi ocene korelacijskih koeficientov iz korelacijske matrike (priloga 3) smo ugotovili, da obstaja med anketiranimi podjetji povezanost glede na finančne kazalnike.

Močna pozitivna povezanost obstaja med naslednjimi finančnimi kazalniki:

− pospešeni koeficient likvidnosti (PK) in kratkoročni koeficient likvidnosti (KK) (korelacijski koeficient znaša 0,965),

− zadolženost in kratkoročni koeficient likvidnosti (KK) (korelacijski koeficient znaša 0,823),

− zadolženost in pospešeni koeficient likvidnosti (PK) (korelacijski koeficient znaša 0,789),

− čista dobičkonosnost sredstev (ROA) in čista dobičkonosnost kapitala (ROE) (korelacijski koeficient znaša 0,785),

− gospodarnost poslovanja in čista dobičkonosnost prihodkov (ROS) (korelacijski koeficient znaša 0,692) in

− gospodarnost poslovanja in čista dobičkonosnost sredstev (ROA) (korelacijski koeficient znaša 0,613).

Kratkoročni in pospešeni koeficient likvidnosti kažeta sposobnost podjetja poravnavati zapadle obveznosti, kar pa je neposredno povezano z zadolženostjo podjetja. Močna povezanost med čisto dobičkonosnostjo sredstev (ROA) in čisto dobičkonosnostjo kapitala (ROE) izhaja iz kapitalske ustreznosti podjetja oziroma ustreznega razmerja med sredstvi in kapitalom. Oba kazalnika dobičkonosnosti sta neposredno povezana z gospodarnostjo poslovanja, in sicer, višji kot je dobiček, višja sta koeficienta dobičkonosnosti (ob predpostavki, da ima podjetje kapitalsko ustrezno strukturo).

Srednje močna pozitivna povezanost obstaja med naslednjimi finančnimi kazalniki:

− čista dobičkonosnost sredstev (ROA) in čista dobičkonosnost prihodkov (ROS) (korelacijski koeficient znaša 0,547),

− dodana vrednost na zaposlenca in gospodarnost poslovanja (korelacijski koeficient znaša 0,484),

− dodana vrednost na zaposlenca in čista dobičkonosnost sredstev (ROA) (korelacijski koeficient znaša 0,462),

− gospodarnost in čista dobičkonosnost kapitala (ROE) (korelacijski koeficient znaša 0,422),

− čista dobičkonosnost kapitala (ROE) in čista dobičkonosnost prihodkov (ROS) (korelacijski koeficient znaša 0,375),

53

− dodana vrednost na zaposlenca in čista dobičkonosnost kapitala (ROE) (korelacijski koeficient znaša 0,331) in

− finančna moč in čista dobičkonosnost kapitala (ROE) (korelacijski koeficient znaša 0,312).

Za ustvarjanje prihodkov potrebuje podjetje ustrezna sredstva, ki pa so v podjetjih različno izkoriščena. To nakazuje tudi srednje močna povezava med čisto dobičkonosnostjo sredstev (ROA) in čisto dobičkonosnostjo prihodkov (ROS).

Različnost dolžniško-lastniškega razmerja med podjetji narekuje povezavo med koeficientom čiste dobičkonosnosti kapitala (ROE) in koeficientom čiste dobičkonosnosti sredstev (ROA). Višji kot je kapital v razmerju do dolgov, višja je finančna moč, zaradi česar je praviloma nižji koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala (ROE).

Šibka pozitivna povezanost obstaja med finančnima kazalnikoma dodana vrednost na zaposlenca in čista dobičkonosnost prihodkov (ROS) (korelacijski koeficient znaša 0,288).

Pri razlagi povezave med dodano vrednostjo na zaposlenca in čisto dobičkonosnostjo prihodkov moramo izhajati iz dejstva, da za izračun kazalcev upoštevamo različne podatke. Pri izračunu dodane vrednosti na zaposlenca upoštevamo vse zaposlene v podjetju, čeprav dodano vrednost ustvarjajo samo efektivni zaposleni.

V tabeli 3.12 je prikazana primerjava vrednosti finančnih kazalnikov za vsa anketirana podjetja, podjetja, ki imajo organizirano službo kontrolinga in podjetja, ki službe kontrolinga nimajo. Podatke o kazalcih smo pridobili na podlagi IBON-a, na osnovi rezultatov anketnih vprašalnikov pa smo opredelili podjetja, ki imajo kontroling in tista, ki kontrolinga nimajo.

54

Tabela 3.12 Povprečna vrednost finančnih kazalnikov za podjetja, ki imajo kontroling in podjetja, ki kontrolinga nimajo

N min max

Gospodarnost poslovanja 79 38,30 270,40 106,96 30,02 901,30 3,38

Dodana vrednost na zaposlenca 79 -1.215 155.404 28.313,77 29.117,27 847.815.167 3.728,08 Podjetja, ki imajo kontroling

Gospodarnost poslovanja 9 91,20 119,10 104,46 9,06 82,02 3,02

Dodana vrednost na zaposlenca 9 2.689 66.305 21.965 19.239,05 370.141.181 6.802,03 Podjetja, ki kontrolinga nimajo

Gospodarnost poslovanja 38 81,90 219,60 109,53 25,40 645,24 4,12

Dodana vrednost na zaposlenca 38 8.206 89.496 27.483,43 17.843,66 318.396.177 3.016,13

Kazalniki dobičkonosnosti (ROE, ROA, ROS), ki odražajo gospodarski zorni kot uspešnosti podjetij, ter kazalniki financiranja (finančna moč), ki so pomembni pri dolgoročni politiki financiranja poslovanja, odražajo boljše stanje podjetij, ki imajo organizirano službo kontrolinga. Preživetje na dolgi rok in vitalnost podjetja je tudi ciljna naravnanost strateškega kontrolinga.

Finančni zorni kot uspešnosti poslovanja oziroma tekoča likvidnost podjetij, ki se odraža skozi koeficient zadolženosti, pospešeni koeficient in kratkoročni koeficient, je boljša pri tistih podjetjih, ki nimajo službe kontrolinga. Za boljšo sliko, je potrebno kazalnike plačilne sposobnosti dopolniti z ugotovitvami iz izkaza finančnega izida.

Pomemben pokazatelj plačilne sposobnosti podjetja je razpoložljivi prosti denar na transakcijskem računu po poplačilu zapadlih obveznosti. Plačilna sposobnost in dobiček podjetja sta cilja operativnega kontrolinga.

55

Gospodarnost poslovanja znaša v povprečju 106,96 %, 71 % podjetij je v letu 2005 poslovalo pozitivno. Finančni kazalec gospodarnosti poslovanja, ki kaže razmerje med prihodki in odhodki, je boljši pri tistih podjetjih, ki kontrolinga nimajo. Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da gre v večini primerov za majhna podjetja, ki imajo v absolutni vrednosti tudi nižje prihodke in odhodke.

Tudi dodana vrednost na zaposlenca je višja v podjetjih, ki kontrolinga nimajo.

Tudi pri razlagi tega kazalnika je potrebno upoštevati dejstvo, da gre v večini primerov za majhna podjetja z manjšim številom zaposlenih.

Podjetja v tržnem gospodarstvu navadno poslujejo s ciljem maksimizacije tržne vrednosti lastniškega kapitala. Glede na to, da je najbolj sintetičen kazalnik uspešnosti delovanja podjetja dobičkonosnost kapitala, ki ga kot cilj managementu postavijo lastniki podjetja, lahko trdimo, da so podjetja, ki imajo organizirano službo kontrolinga, bolj uspešna od tistih, ki tega nimajo.

3.4 Izvedba raziskave in zbiranje podatkov ter opis poteka raziskave