Dobro pripravljen in organiziran obisk galerije spodbudi osebno in kritično razmišljanje o umetnosti ter obogati in razširi učenje o umetnosti za šolskimi klopmi. Obisk galerije naj bi bil zasnovan na aktivnem delu učencev s poudarkom na diskusiji in pogovoru, ki predstavljata osnovo za interpretacije izbranega dela.
Interpretacija umetniškega dela je rezultat zmožnosti kritičnega mišljenja, ki ga učenec razširja z razmislekom in vprašanji, ki temeljijo na njegovih življenjskih izkušnjah, in je sestavni del učenja o umetnini (Charman, Rose & Wilson, 2006, str. 53).
Z novimi pristopi k umetnostni zgodovini odpiramo načine, kako razumeti umetnino.
Umetnina je lahko razumljena in interpretirana na več načinov, kar se upira prepričanju, ki je veljalo vrsto let, da je umetnina lahko interpretirana le na en možen način. Vedenje, da je lahko umetnina interpretirana na več načinov, lahko spodbudi učence, da začnejo razmišljati o umetnini drugače kot ostali, če je seveda razlaga utemeljena.
Spretnosti interpretiranja se lahko naučimo, če se navadimo uporabljati določene okvire vprašanj, ki so nam v pomoč med interpretiranjem dela. Metoda Ways In predstavlja štiri osnovne okvire oz. pristope, s katerimi si pomagamo pri interpretaciji dela. Proces se začne z osebnim pristopom in nadaljuje z opazovanjem predmetnosti, vsebine in konteksta.
Vsak okvir predstavlja serijo vprašanj, ki dajejo objektu gledanja razpon in globino. Odgovori na vprašanja se razlikujejo od posameznika do posameznika, kar daje umetnini več možnosti interpretiranja. V nadaljevanju si bomo pogledali vse štiri pristope in vanje vključili sliko Spomin na Benetke (Charman, Rose & Wilson, 2006).
27
Slika 5: Metoda Ways In
5.1. Osebni pristop
Vsi odzivi na umetniško delo so pogojeni z našimi osebnimi in socialnimi izkušnjami. Teh izkušenj ne smemo ignorirati. Pravzaprav bi morale predstavljati izhodiščno točko našega gledanja na umetniško delo. Ko gledamo na umetnostna dela, pa moramo preučiti tudi ideje in prepričanja, ki podpirajo naše odzive nanj.
V osebnem pristopu smo torej pozorni na nas same, na naš svet/okolje in naše izkušnje, na podlagi katerih izoblikujemo mnenje o delu.
Ključna vprašanja, ki si jih v tem delu pristopa učenci zastavljajo, se nanašajo na tri dele: na del o njih samih, na del o njihovem okolju in na del o njihovih izkušnjah. V prvem delu, kjer v vprašanja vključujemo samega sebe, si postavljajo vprašanja, kot so: Kaj je moja prva reakcija na delo? Zakaj o delu tako razmišljam ali se tako počutim? Kdo sem jaz? Kako moja rasa, spol, starost in socialni status vpliva na to, kar vidim? Kako moj odziv kaže na moja prepričanja, vrednote in odnos? Kako se moje mnenje spreminja glede na pogovor z ostalimi?
V tem delu je učencem treba postaviti vprašanja, ki se nanašajo na razlike v interpretaciji slike glede na spol. Glede na to, da je na sliki Spomin na Benetke naslikan ženski akt, je pametno, da se o temi razvije debata: Kako se ob sliki počutijo učenke in kako učenci? Ali se pogledi na sliko razlikujejo glede na njihov spol? Bi se fantje počutili drugače, če bi na sliko gledali iz ženske perspektive? Kako bi se njihovo mnenje o sliki spremenilo, če bi bil na sliki naslikan moški akt?
28 V delu, kjer se vprašanja opirajo na naše okolje, si naj učenci zastavljajo vprašanja, kot so: Na kaj me delo spominja? Kako moje kulturno okolje ali religija vplivata na videnje slike? Kako nanj vpliva moja družina? V čem so si moji odgovori podobni in različni z odgovori mojih sošolcev?
Učenci skozi življenje nabirajo različne izkušnje. Izkušnje pridobivajo od svoje družine, okolja in vsega, kar vidijo na televiziji, v kinu, knjigah, internetu ipd. Vse, kar se nam je v življenju zgodilo, tako ali drugače vpliva na nas, zato se različno odzovemo na stvari. Glede svojih izkušenj si naj učenci zastavijo vprašanja, kot so: Sem kaj podobnega, kot kaže umetniško delo, že videl kdaj prej na internetu, televiziji, v knjigah, revijah? Sem ta kraj že kdaj obiskal? Sem prizor videl že kje drugje?
Tukaj lahko vključimo vprašanja, ki se navezujejo na njihov spol: Kje v svoji okolici ste opazili podoben motiv? Učence spodbudimo, da razmišljajo, kje vse lahko danes vidijo ženski akt ali pomanjkljivo oblečena dekleta.
Vse izkušnje vplivajo na osebni pristop učencev in se razlikujejo od učenca do učenca (Charman, Rose & Wilson, 2006, str. 58).
5.2. Spoznavanje predmetnosti
Vsaka umetnina, naj bo to slika, kip, video, fotografija ali instalacija, nosi svojo notranjo vrednost. Sodobne umetniške prakse so si danes tako različne, da včasih umetnikovo delo nima stalne fizične prisotnosti. Lahko je nevidno (zvočna dela) ali pa ga sestavlja
komplicirana interakcija prostora, kraja in gledalcev (instalacije).
Vseeno pa vedno najdemo načine, kako govoriti o njegovi formalni podobi, predmetu.
Analiza materialov, procesa dela in lastnosti umetnine bo razširila naše razumevanje le-te.
Ker je delo Spomin na Benetke naslikano v oljni tehniki, ki spada k tradicionalni umetnosti, se bomo tukaj spraševali predvsem o liniji, tonih, barvi, prostoru in teži. Učenci se naj
sprašujejo, zakaj je umetnik izbral takšne barve. Sledi lahko opis linij in teksture: Iz kakšnih materialov je delo narejeno? So materiali tradicionalni? Bi se počutil drugače, če bi bilo delo narejeno iz drugega materiala? Glede procesa dela naj odgovorijo na vprašanja: Kako je bilo delo narejeno? Kakšne vrste spretnosti je uporabljal umetnik? Kakšne spremembe so se pojavile na delu od takrat, ko je bilo naslikano, pa do danes?
Vprašajmo jih tudi: Kako veliko je delo? Zakaj je tako veliko? Bi se njegov pomen spremenil, če bi bilo še večje ali manjše? Je umetnik uporabil iluzijo prostora? Ali je zavračal iluzijo prostora? Kako smo postavljeni kot gledalci do dela? Smo prisiljeni gledati na delo iz določene pozicije?
29 V tem delu lahko vključimo vprašanja iz osebnega pristopa: Se zaradi dela počutiš velik ali majhen? Je gledalec v delo vključen ali odrinjen stran? (Charman, Rose &Wilson, 2006).
5.3. Spoznavanje vsebine
Pri vsakem umetniškem delu se lahko vprašamo, kaj nam sporoča, pa naj bo to skozi naslov, vsebino ali tip umetnine.
V tem delu se bomo spraševali o vsebini, sporočilu, naslovu, temi in tipu slike. Glede vsebine slike je prvo logično vprašanje: Kaj slika prikazuje? Kaj se na sliki dogaja? V nadaljevanju se lahko sprašujemo: Kaj nas slika sprašuje? Želi slika, da se odzovemo na določen način? Je slika mogoče zgodba, ukaz, izziv? Medtem ko se učenci sprašujejo, kaj vidijo na sliki, pa jih je pametno usmeriti v vprašanje, kakšno stališče slika zavzema, in jih opozoriti, naj bodo pozorni na simbole, ki bi jih lahko prepoznali. V primeru slike Spomin na Benetke naj bodo učenci pozorni na simbole, kot so: avreola, ogledalo, ladje, pomen črne, bele in rdeče barve ipd. Ker je pri naši sliki logična povezava med naslovom in motivom slike, je učence treba vprašati, ali se dojemanje slike spremeni, ko vedo, da so v ozadju naslikane Benetke: Bi brez naslova to ugotovili?
Na koncu se naj vprašajo, kako se slika povezuje s tradicionalnimi akti v zgodovini in ali se zaradi slike začnejo spraševati o svetu, v katerem živijo (Charman, Rose & Wilson, 2006).
5.4. Spoznavanje konteksta
Umetniško delo ne more obstajati v izolaciji. Njegov pomen ustvarjamo s spraševanjem, kdaj, kje in kdo je naredil delo.
Med razmišljanjem o preteklosti (npr. kakšni so bili umetnikovi nameni med ustvarjanjem dela) ali njegovi biografiji pogosto zanemarimo sedanjost. Takoj ko delo doseže javnost, se njegov pomen razplasti. Umetniško delo dobi več plasti pomenov skozi čas, ker se prilagaja času. Delo lahko učenci povežejo s politiko, družbo, znanostjo in drugimi področji, ki predstavljajo uporabne načine na gledanje umetnosti.
Pozicija umetnine v galeriji, informacije, predstavljene ob njej in njena okolica nam
razkrivajo še več zgodb, ki jih delo skriva. Vprašanja, ki se pojavljajo v tem delu, se nanašajo na kraj in čas nastanka dela, umetnika, zgodovino, sedanjost, inštitucijo, kjer se nahaja danes, in interpretacijo ob njej.
Začnemo lahko z vprašanji: Kdaj in kje je bilo delo ustvarjeno? Lahko delo na kakršen koli način povežemo s krajem in časom, v katerem je bilo ustvarjeno? Kdo je sliko naslikal? Za koga je bila naslikana? Kako si je Kralj zamišljal njegovo vlogo v delu?
30 Glede zgodovine in sedanjosti lahko vprašamo: Ali lahko sliko povežemo z družbo in politiko časa nastanka? Čigavo zgodovino predstavlja? Kako ljudje gledajo na sliko danes in kako se njihovo razumevanje slike razlikuje od razumevanja v času nastanka? Kako se je videnje slike spremenilo in zakaj?
Naslednja vprašanja se nanašajo na lokacijo in postavitev slike: Koliko praznega prostora je okoli slike? Kako se delo povezuje z deli, razporejenimi okoli njega? Lahko velikost
razstavnega prostora, svetloba in barva sten vplivajo na pomen slike? Kakšne informacije so predstavljene ob delu? Bi delo delovalo drugače, če bi bilo izobešeno v drugem prostoru galerije ali ne-galerijskem prostoru? Kako galerija sama po sebi deluje na razumevanje slike?
(Charman, Rose & Wilson, 2006, str. 58).