Kot drugo metodo zbiranja podatkov smo uporabili delno strukturiran intervju, s katerim smo želeli pridobiti informacije o tem, ali intervjuvanci sprejemajo vzpostavljen sistem zaradi zakonske obveze ali so ga sprejeli kot sestavni del dela in jim je v pomoč pri obvladovanju tistih tveganj, ki lahko vplivajo na doseganje smotrov in ciljev pri zagotavljanju zakonitosti in smotrnosti poslovanja, pri zanesljivosti poročanja in pri preprečevanju goljufij ter korupcije.
Strukturirani intervjuji temeljijo na skrbno pripravljenem seznamu vprašanj, ki jih raziskovalec pretresa in prečiščuje, dokler ni prepričan o njihovi veljavnosti (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2007, 112).
Predpostavlja se, da bo spraševalec vsakemu intervjuvancu zastavil enaka vprašanja. Za potrebe raziskovanja smo pripravili intervju s standardiziranim seznamom vprašanj, ki pa hkrati nudijo fleksibilnost in s tem dopuščajo poznavanje stališč intervjuvancev.
Vodstvenim osebam, ki poznajo in sodelujejo v procesu delovanja notranjega nadzora javnih financ v izbrani mestni občini, smo postavili spodaj našteta izhodiščna vprašanja, ki smo jih glede na raziskovalni vprašanji, cilje raziskave ter po obdelavi Izjav za leta 2013, 2014 in 2015 pripravili vnaprej in s katerimi smo izzvali pogovore. Ker je možnost podajanja odgovorov na zastavljena vprašanja zelo široka, smo pri vsakem glavnem vprašanju postavili tudi podvprašanja, predvsem z namenom lažje obdelave odgovorov. Za potrebe delno strukturiranega intervjuja smo vnaprej pripravili seznam petih vprašanj in njihovih podvprašanj, ki jih navajamo v nadaljevanju:
1. Ali sprejemate vzpostavljen sistem notranjega nadzora javnih financ v vaši mestni občini zgolj kot zakonsko obveznost ali ga sprejemate kot sestavni del vašega dela?
Podvprašanja:
– Ali so procesi notranjega nadzor javnih financ v vaši mestni občini v celoti dokumentirani?
– Ali redno pripravljate, spreminjate, dopolnjujete notranje pravilnike?
– Ali imate jasno opredeljene odgovornosti izvajanja posameznih nalog?
– Ali imate določeno osebo, ki je zadolžena za spremljanje zakonodaje, ki vpliva na sprejem internih pravilnikov?
– Ali menite, da ste v vaši mestni občini v zadnjih letih na področju notranjega nadzora naredili korak naprej?
– Ali menite, da so navedeni postopki le poraba časa vodstva in drugih zaposlenih in da ne daje nekih koristi (večji stroški kot koristi) ali obratno?
2. Ali vam je vzpostavljen sistem notranjega nadzora javnih financ v vaši mestni občini v pomoč pri obvladovanju tveganj, ki lahko vplivajo na dosego načrtovanih smotrov in ciljev?
Podvprašanja:
– Ali imate opredeljena tveganja?
– Ali imate vzpostavljen register tveganj?
– Ali redno posodabljate register tveganj?
– Ali ste z vzpostavljenimi procesi na področju notranjega nadzora javnih financ pripomogli k ugotavljanju šibkih točk delovanja sistema na posameznih področjih, ki lahko vplivajo na dosego načrtovanih smotrov in ciljev?
– Ali so procesi v vaši mestni občini vzpostavljeni na način, da omogočajo merjenje napredka na področju notranjega kontroliranja?
– Ali menite, da imate vzpostavljen proces notranjega nadzora javnih financ tako, da vam omogoča pravočasen odziv na tveganja in s tem pripomore k doseganju zastavljenih ciljev?
3. Ali menite, da so aktivnosti in ugotovitve notranjih oziroma zunanjih revizorjev pripomogle k vzpostavitvi učinkovitega delovanja notranjih kontrol v vaši mestni občini?
Podvprašanje:
– Na kakšen način se v vaši mestni občini odzivate na priporočila notranjih oziroma zunanjih revizorjev?
4. Ali menite, da je Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ dovolj zanesljiv kazalnik delovanja sistema notranjega nadzora javnih financ?
Podvprašanja:
– Ali menite, da so ocene v Izjavah preveč subjektivne ter da obstaja bojazen, da je ocenjevalec tesno povezan s predmetom ocenjevanja in zato nagnjen k boljšim ocenam, kot bi jih podal neodvisen ocenjevalec?
– Ali menite, da bi morale občine predlagati spremembo predpisane Izjave, ker ni zadosten pokazatelj izvajanja notranjega nadzora javnih financ v občinah?
– Ali menite, da je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna naredil dovolj pri razvoju, usmerjanju in koordinaciji notranjega nadzora javnih financ v Republiki Sloveniji?
5. V kolikšni meri je sistem notranjega nadzora javnih financ pripomogel k preprečevanju goljufij in korupcij?
Podvprašanje:
– Ali so se po vašem mnenju procesi notranjega nadzora javnih financ skozi leta vzpostavili na način, da ga poslovodstvo izvaja s potrebno skrbnostjo ter je s svojo vlogo zgled ostalim zaposlenim?
Med samimi intervjuji smo po potrebi zastavljali tudi dopolnilna podvprašanja, s katerimi smo razjasnili morebitne dvoumne ali nejasne odgovore.
Pomemben dejavnik v okviru kvalitativnega intervjuja je pridobitev zaupanja med intervjuvancem in raziskovalcem (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2007, 117).
Zaupanje smo gradili z začetnim osebnim telefonskim pogovorom ter s pisnim pozivom, ki je bil naslovljen na direktorico oziroma direktorja občinske uprave. V dopisu smo jih prosili za sodelovanje in razložili izbor intervjuvancev (Priloga 1). Kasneje smo v soglasju z intervjuvanci določili še datume posameznih intervjujev.
Pri intervjuju so pomembni tudi lokacija, okolje in čas (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2007, 118). Intervjuje smo posneli, saj uporaba posnetkov intervjujev omogoča nepopačen zapis pogovora in aktivno poslušanje raziskovalca (Tratnik 2002, 56), poleg tega pa raziskovalcu omogoča ponovno poslušanje intervjuja (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2007, 120). S snemanjem so se vsi intervjuvanci strinjali. Posamezni intervjuji so bili opravljeni v obdobju od meseca novembra 2017 do januarja 2018 in so z vsako osebo trajali približno 25 minut. Po končanem intervjuju smo posnetke dobesedno zapisali. Prepise in tonske zapise zaradi možne prepoznave intervjuvancev hrani raziskovalec. Vsem intervjuvancem je bila vnaprej zagotovljena zaupnost osebnih podatkov in uporaba podatkov le v namene te raziskave. Tako smo intervjuvance v nadaljevanju raziskave – v poglavju Analiza in interpretacija podatkov, zbranih z intervjujev – poimenovali z drugimi, neresničnimi imeni, in sicer tako, da smo intervjuvance poimenovali z imeni na črko A, B, C, D, E, F, G, H, I, J in K.