Iskanje zaposlitve in zavezanost delu

Mlade smo prav tako spraševali, na kakšne načine so iskali sedanjo oz. zadnjo zaposlitev.

Podatke o zavezanosti delu smo pridobili z »Lestvice zavezanosti delu« (Work Commitment Scale, prim. Warr in drugi, 1988).

Tabela 48: Pogostost načinov iskanja zaposlitve Število različnih načinov iskanja zaposlitve,

ki so jih uporabili: f %

0 85 13,0

2 82 12,5

2 48 7,3

3 67 10,2

4 91 13,9

5 103 15,7

Tabela kaže, da je največ mladih kombinira od štiri do šest različnih načinov iskanja zaposlitve, 13 % mladih pa se pri iskanju zaposlitve ne poslužuje nobenega od načinov, ki so bili v lestvici ponujeni.

Preverjali smo še, ali se v aktivnosti iskanja dela (koliko načinov so uporabili) ter zavezanosti delu razlikujejo mladi glede na spol, starost, dejstvo ali imajo lastne otroke, velikost kraja bivanja, zadnjo dokončano šolo, družinsko narodnostno strukturo, socialni status, tip dejavnosti v zadnjem tednu ter tip prevladujoče dejavnosti zadnjih petih let. Naslednja tabela kaže podatke le za tiste spremenljivke, glede na katere smo našli statistično pomembne razlike.

Tabela 49: Razlike v aktivnosti iskanja dela ter zavezanosti dela med podskupinami mladih.

Aktivno iskanje zaposlitve Zavezanost delu

Arit. Sr. p Arit. Sr. p

Moški 3,3 0,000 3,8 0,000

Ženske 4,0 4,0

18-23 let - 3,9 0,020

24-28 let 4,0

Imajo svoje otroke - 4,1 0,009

Nimajo svojih otrok 3,9

Nekaj razredov osnovne

šole 3,6 0,000 -

Osnovna šola 2,9

Poklicna šola 3,8

Srednja šola 3,9

Višja, visoka šola, fakulteta in več

4,6

nezaposlenost 4,1 0,008 3,9 0,004

stalna zaposlitev 3,3 4,1

Začasna zaposlitev 4,1 4,1

občasna zaposlitev 3,5 3,9

Drugo 3,4 3,8

Tabela pokaže, da:

- Mlade ženske aktivneje iščejo delo kot mladi moški in prav tako izražajo večjo zavezanost delu.

- Podskupina starejših anketirancev (24–28 let) izraža večjo zavezanost delu kot mlajši anketiranci.

- Večjo zavezanost delu izražajo tudi anketiranci, ki imajo svoje otroke.

- Mladi z dokončano višjo, visoko šolo ali fakulteto in več bolj aktivno iščejo zaposlitev, najmanj aktivno pa zaposlitev iščejo mladi z končano poklicno šolo.

- Najaktivneje iščejo zaposlitev mladi, ki so se glede na tip dejavnosti v zadnjem tednu razvrstili v tip »nezaposleni« in tip »začasno zaposleni«. Glede na tip dejavnosti v zadnjem

tednu pa največjo zavezanost delu izražajo mladi, ki so se razvrstili v tip »stalno zaposleni« in

»začasno zaposleni«.

- Razlike odvisnih spremenljivk se niso pokazale v odnosu do kraja bivanja, narodnostne strukture družine, socialnega statusa in tipa prevladujoče dejavnosti v zadnjih petih letih.

Anketirance, ki so odgovorili, da v tem obdobju ne iščejo dela, smo vprašali po razlogih.

Naslednja tabela prikazuje razloge in odstotke odgovorov:

Tabela 50: Odstotki anketirancev, ki so navedli posamezne razloge, zaradi katerih trenutno ne iščejo dela.

Razlog ne-iskanja dela: %

Ne išče zaposlitve, ker dela 21

Ne išče zaposlitve, ker študira 11

Ne išče zaposlitve, ker se usposablja, obiskuje tečaj 5 Ne išče zaposlitve, ker opravlja gospodinjska dela 5 Ne išče zaposlitve, ker čaka na pričetek dela, izobraževanja 5

Ne išče zaposlitve zaradi bolezni, invalidnosti 3

Ne išče zaposlitve zaradi slabega plačila 2

Ne išče zaposlitve - ni služb v bližini kraja bivanja 4

Ne išče zaposlitve, ker ne želi delati 1

Ne išče zaposlitve zaradi prezaposlenosti z drugimi opravili 4

Skupaj 61

Ni odgovora 39

Iz tabele je razvidno, da je 61 % anketirancev od celotnega vzorca izbralo razlog, da trenutno ne iščejo dela. Največ jih trenutno ne išče dela, ker že delajo (21%) ali, ker se izobražujejo (11%). Ostali razlogi so izbrani redkeje (do 5% odgovorov).

Preverjali smo, ali se glede na posamezne razloge ne-iskanja dela razlikujejo mladi glede na spol, starost, dejstvo ali imajo lastne otroke, velikost kraja bivanja, zadnjo dokončano šolo, družinsko narodnostno strukturo, socialni status, tip dejavnosti v zadnjem tednu ter tip prevladujoče dejavnosti zadnjih petih let. Naslednje tabele kaže podatke le za tiste spremenljivke, glede na katere smo našli statistično pomembne razlike.

Tabela 51: Razlike v pogostosti navajanja posameznega razloga ne-iskanja dela med

Tip prevladujoče dejavnosti zadnjih petih let

Mešan 25

Arit. Sr. p Arit. Sr. p Arit. Sr. p

Ne išče dela, ker si ne želi dela prav preveč

Ne išče dela, ker je preveč zaposlen z drugimi opravili

Arit. sredina p (ANOVA) Arit. sredina p (ANOVA)

Moški 2 0,048

Ženske 0

18-23 let - 5 0,027

24-28 let 2

Družinski socialni status

nižji 0 0,012

Srednji 0 -

Višji 3

Tabele kažejo razlike v pomembnosti razlogov med podskupinami, zakaj v tem obdobju ne iščejo zaposlitve. Rezultati kažejo naslednje:

- razlike glede na spol se pokažejo pri razlogu »ukvarjanje z gospodinjstvom« (p = 0,002) in razlogu »dela si ne želim prav preveč« (p= 0,048).

- razlike glede starost se kažejo pri razlogu »trenutno študira« (p=0,01) in razlogu gospodinji (p= 0,039), ki ju v več navajajo mlajši anketiranci (do 23 let) ter prav tako v razlogu »zaposlen z drugimi opravili« (p= 0,027).

- razlike glede na to, ali anketiranci imajo ali nimajo otroke se kažejo pri razlogu »trenutno študira« (p=0,008), ki ga več navajajo tisti, ki nimajo otrok, in razlogu gospodinji (p=

0,01), ki ga več navajajo tisti, ki imajo otroke.

- razlike glede na kraj bivanja se kažejo pri razlogu »ukvarjanje z gospodinjstvom«

(p=0,034), ki ga več navajajo tisti, ki živijo v manjšem kraju.

- razlike glede na zadnjo zaključeno šolo se kažejo pri razlogu »trenutno delam« (p=0,000), katerega pogostost narašča z stopnjo izobrazbe, pri razlogu »trenutno študiram« (p=

0,000), ki ga več navajajo tisti z končano srednjo šolo, pri razlogu »obiskujem tečaj«

(p=0,000), ki ga več navajajo tisti z končano OŠ, pri razlogu »ukvarjanje z gospodinjstvom« (p=0,026) in razlogu »čakam na začetek dela, izobraževanja« (p=0,057), ki ga več navajajo tisti z končano OŠ .

- glede na narodnostno strukturo družine ni pomembnih razlik v razlogih za neiskanje zaposlitve.

- razlike glede na socialni status v družini se kažejo pri razlogu »trenutno delam« (p=0,03), pri razlogu »trenutno študiram« (0,000), ter pri razlogu »ne želim si dela prav preveč«, ki ga pogosteje navajajo anketiranci iz družin z višjim socialnim statusom.

- razlike glede na tip zaposlitve in dejavnosti v zadnjem tednu se kažejo pri razlogu

»trenutno delam« (p=0,000), pri zaposlenih; pri razlogu »trenutno študiram« (p= 0,000), ki ga pogosteje navajajo tisti, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi in so občasno zaposleni; pri razlogu »obiskujem tečaj« (p=0,004), ki ga pogosteje navajajo tisti, ki so v preteklem tednu bili zaposleni z občasnimi deli; pri razlogih »ukvarjanje z gospodinjstvom« (p=0,036),»čakam na začetek dela, izobraževanja« (p=0,057) ter »v bližini kraja bivanja ni službe«, ki ga najpogosteje navajajo nezaposleni.

- razlike glede na tip prevladujoče dejavnosti zadnjih petih let se kažejo pri razlogu

»trenutno delam« (p=0,002), ki ga več navajajo pretežno zaposleni in pri razlogu

»trenutno študiram« (0,000), ki ga pogosteje navajajo anketiranci, ki so se v preteklem obdobju pretežno izobraževali in usposabljali.

Iz prikaza podatkov lahko izpostavimo nekaj ključnih trendov in zanimivosti. Zaradi

»vključenosti v gospodinjska dela« trenutno ne iščejo dela predvsem ženske, mlajši anketiranci, tisti, ki živijo v manjšem kraju in tisti, ki so zaključili osnovno šolo ali (nekoliko manj) tisti, ki so v zadnjem tednu vključeni v občasna dela. Kot razlog, da ne iščejo zaposlitve, ker »v bližini ni nobenih služb« je navedlo 4% vseh, ki so odgovorili na vprašanje.

Pri tem odgovoru se pokaže statistično pomembna razlika (p = 0,026) v prid tistim, ki so bili v zadnjem tednu nezaposleni, ali so se ukvarjali z drugimi dejavnostmi. Četudi je odstotek odgovorov nizek, verjetno kaže na tiste mlade, ki manj preferirajo mobilnost pri iskanju zaposlitve. Zanimiv podatek je tudi pri razlogu, da mladi »ne želijo delati«, ki se pokaže pri mladih z višjim socialnim statusom v družini. Morda si mladi, ki imajo več materialnih podpor oz. boljše materialno zaledje v družini v tem obdobju želijo vzeti nekoliko veččasa zase, za mladostniško eksperimentiranje in si tudi lahko privoščijo več odloga za vstop v delo in zaposlitev.

1.3.1.8 Ocena sodelovanja v programih izobraževanja in usposabljanja za zaposlitev

In document in psihosocialno zdravje mladih z izkušnjami brezposelnosti (Strani 95-101)