• Rezultati Niso Bili Najdeni

Analiza vsebine medijskih objav, ki je bila izvedena med majem in junijem 2015 za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2014 in nato še dodatno avgusta 2017 za obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2016, temelji na dvojnem kodiranju relevantnih objav v slovenskih klasičnih medijih.4 Ustrezen proces izbire relevantnih objav je bil izveden s pomočjo orodij Google Analytics in iz klipinga, ki ga spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prek podjetja Kliping, d. o. o. NIJZ spremlja medijsko poročanje prek različnih ključnih besed, pri čemer je ena od njih tudi cepljenje z vsemi njenimi izpeljankami. Pri tem

4 Pri tem imamo v mislih tiskane medije ter radio in televizijo.

so se v celotnem obdobju zbirali podatki iz vseh slovenskih tiskanih medijev in omejenega nabora elektronskih medijev, in sicer samo iz informativnih oddaj glavnih nacionalnih slovenskih medijev. Z letom 2014 se je nabor medijev nekoliko razširil, in sicer predvsem z večjim številom informativnih oddaj lokalnih in regionalnih radijskih postaj, medtem ko so ostali kriteriji spremljanja besede cepljenje ostali enaki.

V analizo smo vključili obdobje spremljanja od leta 2008, saj je NIJZ s tem letom začel sistematično spremljati medijske objave in so bili od takrat podatki na voljo.

Tema cepljenja je bila, kot je razvidno s slike 1, s 7.596 objavami v proučevanem obdobju na tretjem mestu med najpogostejšimi zdravstvenimi temami, ki so bile obravnavane v medijskem poročanju klasičnih medijev. Na prvem mestu je bila prehrana, zabeleženih je bilo 11.101 objav letno na to temo, na drugem mestu pa je bil s 7.654 objavami v proučevanem obdobju IVZ  Inštitut za varovanje zdravje RS.5 Do desetega mesta med najpogosteje obravnavanimi zdravstvenimi temami v klasičnih medijih v obdobju od leta 2008 do leta 2016 sledijo še kajenje (6.838 objav), depresija (5.998 objav), NIJZ (4.744 objav), zdravila (3.476 objav), aids (2.881 objav), samomor (2.741 objav) in ekologija (2.570 objav).

5 Če bi združili obe ključni besedi, torej IVZ Inštitut za varovanje zdravje in NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje, bi skupaj zabeležili 12.398 objav, kar bi bilo največ od vseh v kliping vključenih ključnih besed. To pa vseeno ne spremeni dejstva, da je cepljenje glede na število medijskih prispevkov na tretjem mestu.

* V eni objavi je lahko več različnih tem, zato seštevek števila objav po temah presega skupno število objav po letih.

Slika 1: Najpogostejše zdravstvene teme v klasičnih medijih v Sloveniji v obdobju od 1. 1.

2008 do 31. 12. 2016

Slika 2: Število objav o cepljenju v klasičnih medijih v Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2008 do 31.

12. 2016

Slika 2 kaže, da skupno število objav na temo cepljenja z leti upada. Vrh krivulje je bil leta 2009, kar je povsem razumljivo, saj je bila takrat pozornost celotne svetovne javnosti in tudi

slovenskih medijev usmerjena v pandemijo gripe,6 ki jo je povzročil do takrat neznani virus gripe A (H1N1)2009. Takrat smo samo enem letu v klasičnih medijih zabeležili 2.168 objav na temo cepljenja, pri čemer je treba poudariti, da se je o prvih primerih okužbe z novim virusom začelo poročati konec aprila 2009, kar pomeni, da se v prvih štirih mesecih leta 2009 o novem virusu, ki je pozneje povzročil pandemijo gripe, ni poročalo. Leta 2010 se je krivulja obrnila navzdol (969 objav), trend padanja števila objav pa se je nadaljeval tudi v letu 2011 (842 objav). V obdobju od leta 2012 do leta 2016 se je nato število objav na temo cepljenja v klasičnih medijih ustalilo in se je gibalo med 622 in 670 objavami letno, ne glede na omenjeno dejstvo, da se je v letu 2014 razširil nabor lokalnih in regionalnih radijskih postaj.

Slika 3: Objave na temo cepljenja, glede na tip medija v Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2016

6 Pandemija je širjenje nove bolezni po vsem svetu. O pandemiji gripe govorimo takrat, ko se pojavi nov virus gripe, ki se širi po vsem svetu, večina ljudi pa zanj nima zaščite oziroma imunitete. Virusi, ki so povzročili pretekle pandemije, običajno izvirajo iz živalskih virusov gripe (World Health Organization 2017, 20.

november). V zgodovini poznamo štiri pandemije gripe: leta 1891 ruska gripa (podtip virusa A(H2N1)), v letih 1918 in 2019 španska gripa (podtip virusa A(H1N1)), leta 1957 azijska gripa (podtip virusa A(H2N2)) in leta 1968 hongkonška gripa (podtip A (H3N2) (prav tam).

S slike 3 je razvidno, da v klasičnih medijih glede na tip medija močno prevladujejo objave v tiskanih medijih (6.087 objav v proučevanem obdobju), saj jih je bilo v obdobju od leta 2008 do leta 2016 kar 80 %. Televizijskih objav je bilo za okoli šestkrat manj kot tiskanih (943 objav oziroma 12,4 % vseh objav). Najmanj objav na temo cepljenja smo zabeležili v radijskih medijih, za 40 % manj kot v televizijskih medijih in kar za okoli 11-krat manj kot v tiskanih medijih (7,5 % vseh objav). Spletnih medijev naša analiza ni zajela.

Med objavami na temo cepljenja močno prevladujejo objave v osrednjih televizijskih in tiskanih medijih. Slika 4 prikazuje, da je bilo v proučevanem obdobju od leta 2008 do leta 2016 največ objav na temo cepljenja v treh osrednjih dnevnih časopisih: Dnevniku (532 objav), Delu (497 objav) in Večeru (434 objav). Na četrtem mestu po številu objav je Radio Slovenija s 395 objavami, na petem mestu pa televizijski program POP TV s 383 objavami.

Do desetega mesta po številu objav na temo cepljenja sledijo še Žurnal24, ki je maja 2014 prenehal izhajati (255 objav), Slovenske novice (251 objav), TV Slovenija 1 (247 objav), Primorske novice (233 objav) in Kanal A (200 objav).

Slika 4: Objave na temo cepljenja po medijskih virih v Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2016

Daleč največ, kar 1.611 objav oziroma 21 % vseh objav, prihaja izpod peresa neznanih

570 objavami na temo cepljenja, ki so jih napisali znani avtorji, prednjačijo agencijske, pri čemer izstopa Slovenska tiskovna agencija s 196 objavami. Na drugem mestu po številu objav najdemo nekdanjo dolgoletno novinarko Dela Diano Zajec (113 objav). Sledijo Dnevnikova novinarka Nina Knavs (95 objav), novinarka Radia Slovenija Helena Lovinčič (76 objav) in novinarka POP TV Maja Sodja (72 objav).

Slika 5: Najpogostejši avtorji objav na temo cepljenja v Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2016

Iz zgornje, za podrobnejše analize odločno prevelike množice vseh potencialno relevantnih objav, so bile v proces kodiranja zajete objave, ki vključujejo naslednje ključne besede:

»cepljenje« in »obvezno« in »otrok«, vse hkrati, v poljubnem vrstnem redu in ne nujno skupaj. Omenjeni iskalni kriterij je bil izbran, ker je bilo število objav, ki vsebujejo izbrane ključne osebe, primerno veliko (570 objav), same objave pa so bile dovolj ozko usmerjene v proučevano temo in vsebinsko ustrezne za potrebe analize medijskih objav. Na tej podlagi je bilo od skupno 570 izbranih objav v proces kodiranja zajetih skupno 328 za analizo relevantnih objav. Med objavami, ki za naš namen niso relevantne, je bilo v proučevanem obdobju največ takih, ki opisujejo pomen cepljenja pri potovanjih v tujino, in cepljenje proti boleznim, ki niso vključene v shemo obveznega cepljenja otrok v Sloveniji (npr. cepljenje proti gripi, pnevmokoku, rotavirusom, humanim papilomskim virusom  HPV idr.).