Pri vseh pacientih z UI in/ali FI je potrebno redno ocenjevanje stanja kože ter pregledovati, ali obstajajo znaki ID. To se izvaja vsaj enkrat dnevno, glede na število inkontinenčnih epizod pa tudi bolj pogosto. Posebno pozornost je treba posvečati pregibom kože oz. področjem, kjer bi lahko zastajala blato ali vlaga. Pacientom z inkontinenco, ki so izpostavljeni visokemu tveganju za pojav ID, npr. posamezniki z drisko ali več dejavniki tveganja, je potrebno stanje kože oceniti bolj pogosto (Beeckman, et al., 2015).
Načrt nege kože običajno sestavljata dva ključna postopka (Beeckman, et al., 2015).:
• čiščenje – odstranitev urina in/ali fekalij;
• zaščita – za preprečevanje oz. minimalizacijo izpostavljenosti urinu in/ali fekalijam ter trenju;
• lahko se doda še tretji postopek, tj. obnova, ki krepi in vzdržuje barierno funkcijo kože z uporabo ustreznih negovalno-vlažilnih izdelkov za kožo.
Dokazano je, da načrti nege kože, ki vključujejo nežno čiščenje ter uporabo sredstev za zaščito kože, zmanjšujejo incidenco ID, kar je pa tudi povezano z zmanjšanjem razvoja RZP (Beeckman, et al., 2015).
Običajno se za čiščenje kože po inkontinenčni epizodi uporablja navadno milo, vodo in
vode omeji barierno funkcijo, brisača pa povzroči trenje. Vse to lahko vodi v poškodbe kože, zato ima prednost pred navadnim milom čistilo za kožo, ki ima pH podoben normalni koži. Čistila za kožo najdemo v obliki tekočih raztopin ali losjonov. Tekoča čistila so lahko v obliki razpršilcev ali pa so z njimi prepojene krpice. Čistila so lahko tudi v peni. Večino čistil ni potrebno sprati s kože, saj se hitro sušijo, zato ne prihaja do trenja, ki ga povzroča ročno brisanje. Čistilni robčki za inkontinenco so narejeni iz gladkega materiala, da zmanjšujejo poškodbe zaradi trenja. Povečujejo skladnost s protokolom, zmanjšujejo obremenitve pri negi in izboljšujejo zadovoljstvo osebja. Čiščenje kože je ključnega pomena. Če čistila za kožo nimamo na voljo, lahko uporabimo nežno milo in vodo. Če nimamo nežnega mila, je bolje kožo očistiti samo z vodo. Priporoča se uporabo čistil, ki jih ni potrebno sprati s kože in so primerna za nego pri inkontinenci (Beeckman, et al., 2015).
Po čiščenju je treba kožo zaščititi oz. preprečiti pojav ID. Sredstva za zaščito kože so lahko v obliki krem, mazil, past, gelov, losjonov ali filmov. Glavne vrste sestavin sredstev za zaščito kože so: petrolat (vazelin), cinkov oksid, dimetikon in akrilat terpolimer (Beeckman, et al., 2015).
Pacientom je na voljo tudi dodatni postopek, ki krepi in vzdržuje barierno funkcijo kože – obnovitev. Gre za lokalno uporabo negovalnih sredstev za kožo, največkrat so to emolienti ali humektanti (glicerin in urea) (Beeckman, et al., 2015).
Ko se čiščenje, zaščito in obnovitev izvaja v preventivne namene, lahko uporabljamo več sredstev ali le enega, ki združuje vse te funkcije. Prednost čistilnih robčkov za inkontinenco, ki so namenjeni čiščenju, zaščiti in obnovitvi (tri v enem), je lahko v tem, da poenostavljajo nego in spodbujajo večjo skladnost z negovalnim režimom (Beeckman, et al., 2015).
Uporaba inkontinenčnih pripomočkov
Dokazano obstaja signifikantna povezava med slabšo pomičnostjo pacienta in inkontinenco ter med slabšo pomičnostjo pacienta in RZP. Običajno imajo pacienti, pri katerih se izvaja preprečevanje RZP s preventivnimi blazinami, nameščene tudi inkontinenčne pripomočke (hlačne ali vložne predloge, podloge za enkratno uporabo za zaščito postelje). Pri tem je zelo pomembno, da z uporabo inkontinenčnih pripomočkov ne zmanjšamo prehajanja vlage in zraka ter ne zmanjšamo prerazporejanja pritiska in ugodne mikroklime preventivne blazine. Inkontinenčne pripomočke moramo namestiti tako, da ne povzročajo dodatnega pritiska, zato jih zgladimo in poravnamo gube. Biti morajo prave velikosti in vpojnosti, izbrane morajo biti glede na individualno oceno pacientovih potreb. Prav tako ne sme biti nameščenih več inkontinenčnih pripomočkov hkrati, saj na ta način zmanjšujemo prepustnost materialov (izmenjava zraka in vlage) ter slabšamo razbremenitev pritiska preventivnih blazin za preprečevanje RZP (Pfiedler Enterprises, 2015).
Dolgotrajna uporaba inkontinenčnih pripomočkov v akutni bolnišnični obravnavi je povezana s povečanim tveganjem za nastanek okužb urotrakta. Zanimiva je raziskava, ki so jo izvedli v Izraelu med 325 pacienti. Ugotovili so, da so pacienti, stari 70 let in več, ki so bili sprejeti v bolnišnico kot kontinentni pacienti, zapustili bolnišnico v 17 % z UI zaradi
uporabe urinskih katetrov ali inkontinenčnih pripomočkov med hospitalizacijo. V zvezi z raziskavo McLaffery (2012, cited in Pfiedler Enterprises, 2015) ugotavlja, da avtorji niso omenili, zakaj so pacienti dobili inkontinenčne pripomočke, vendar predpostavlja, da so se z njimi počutili bolj varni.
RAZPRAVA
UI je veliko bolj pogosta pri ženskah kot pri moških. Predvsem je zelo pogosta med hospitaliziranimi starejšimi odraslimi, razširjenost UI v akutni bolnišnični obravnavi znaša od 20–42 %. Zaskrbljujoč je predvsem podatek, da 20–35 % starejših, ki so bili pred sprejemom v bolnišnico kontinentni, pridobi med hospitalizacijo UI (Pfiedler Enterprises, 2015).
Inkontinenca povzroči pri hospitaliziranih pacientih večje tveganje za padce, poškodbe kože, ki lahko vodijo tudi v RZP in ID. Podatki kažejo, da ima 42,5 % inkontinentnih pacientov vsaj eno od oblik poškodbe kože. Inkontinenca vpliva na slabšo kakovost življenja, vodi lahko v depresijo in socialno osamo posameznikov z inkontinenco, poveča se potreba po pomoči in obremenitvi svojcev ali prijateljev, povečajo se tudi nastanitve v domove za starejše (Pfiedler Enterprises, 2015).
Inkontinenca ima negativen vpliv na ekonomsko politiko, zato so izredno pomembni protokoli za zdravstveno obravnavo inkontinentnih pacientov, saj le-ti dokazano prinašajo koristi (Beeckman, et al., 2015).
ZAKLJUČEK
Veliko težav, ki so opisane v prispevku, kaže na pomanjkljivo znanje in potrebo po izobraževanju o inkontinenci. Zavedati se moramo, da imamo medicinske sestre ključno vlogo pri prepoznavanju, ocenjevanju, obvladovanju in zdravljenju inkontinence. Medicinske sestre v Sloveniji prepoznavamo potrebo po ocenjevanju in obvladovanju inkontinence ter načrtovanju zdravstvene nege inkontinentnega pacienta v akutni bolnišnični obravnavi. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana imamo izdelan protokol, saj se zavedamo, da z njim povečujemo boljšo kakovost zdravstvene obravnave, varnost pacientov, hkrati pa povečujemo lastno učinkovitost ter zmanjšujemo stroške porabe materialov.
LITERATURA
Bayón Garcíaa, C., Binksb, R.., De Lucac, E., Dierkesd, C., Francie, A., Gallart , E., et al., 2012. Prevalence, management and clinical challenges associated with acute faecal incontinence in the ICU and critical care settings: The FIRSTTM cross-sectional descriptive survey. Intensive and Critical Care Nursing, 28, pp. 242–250.
Beeckman, D., et al., 2015. Proceedings of the Global IAD Expert Panel.
Incontinenceassociated dermatitis: moving prevention forward. Wounds International 2015.
Available at: www. woundsinternational.com [26.03.2018].
Bliss DZ, Savik K, Harms S, Fan Q, Wyman JF. Prevalence and correlates of perineal dermatitis in nursing home residents. Nursing Research, 55(4), pp. 243–251.
Campbell, JL., Coyerl, FM., Osborne1, SR., 2016. Incontinence-associated dermatitis: a cross-sectional prevalence study in the Australian acute care hospital setting. International Wound Journal, 13(3), pp. 403–11.
Dingwall, L., Mclafferty, E,. (2006). Do nurses promote urinary continence in hospitalized older people?:an exploratory study. Journal of Clinical Nursing, 15, pp. 1276–1286.
Gray, M., 2007. Incontinence-Related SkinDamage: Essential Knowledge. Ostomy Wound Management, 53(12), pp. 28–32.
Gray, M., 2014. Incontinence associated dermatitis in the elderly patient: Assessment, prevention and management. Aging Life Care Association. Available at: http://www.
aginglifecarejournal.org/incontinence-associated-dermatitis-in-the-elderly-patient-assessment-prevention-and-management/ [18.3.2018].
Hälleberg Nyman, M., Forsman H., Wallin L., Ostaszkiewicz J., Eldh, AC., 2017. Promoting evidence-based urinary incontinence management in acute nursing and rehabilitation care - A process evaluation of an implementation intervention in the orthopaedic context. J Eval Clin Prac, pp. 1–8.
Lakhan, P., Jones, M., Wilson, A., Courtney, M., Hirdes, J., Gray, LC., 2011. A prospective cohort study of geriatric syndromes among older medical patients admitted to acute care hospitals. J Am Geriatr Soc., 59(11), pp. 2001–8.
Morris, AR., Ho, MT., Lapsley, H.,Walsh, J., Gonski, P., Moore, KH., 2005. Costs of Managing Urinary and Faecal Incontinence in a Sub-acute Care Facility: A‘‘Bottom-up’’Approach, Neurourology and Urodynamics, 24, pp. 56–62.
Ostaszkiewicz, J., O’Connell, B., Millar, L., 2008. Incontinence: Managed or mismanaged in hospital settings? International Journal of Nursing Practice, 14, pp. 495–502
Palmer MH, Baumgarten M, Langenberg P, Carson JL. Risk factors for hospital-acquired incontinence in elderly female hip fracture patients. Journals of Gerontology Series A Biological Sciences & Medical Sciences, 57(10), pp. 672–677.
Pfiedler Enterprises, 2015. Managing Urinary Incontinence in the Acute Cre Setting.
An online continuing activity. Available at: http://www.pfiedler.com/ce/1206/files/assets/
common/downloads/Managing%20Urinary%20Incontinence%20in%20the%20Acute%20 Care%20Setting.pdf [12.3.2018].