• Rezultati Niso Bili Najdeni

1. TEORETIČNI UVOD

1.3. Epidemija covid-19 v Sloveniji

1.3.3. Izzivi študentov v času epidemije Covid-19

V Sloveniji so se poleg izobraževalnih ustanov čez noč zaprli tudi študentski domovi, študenti pa so se bili prisiljeni vrniti v svoje domače okolje. Nekaj študentov je v študentskih domovih sicer ostalo v samoizolaciji, ker so imeli doma bližnje, ki spadajo v ogrožene skupine (starejši in kronično bolni), in bi s svojo vrnitvijo potencialno lahko ogrozili njihovo zdravje. Študentje v Sloveniji so se soočali z negotovostjo na bivanjskem, finančnem in študijskem področju (Škiz, 2020).

19

Niso se zapirali samo študentski domovi. Zapirale so se tudi fakultete, ki so bile prisiljene svoj učni program nadaljevati preko spletnih medijev, študentje so ostali tudi brez možnosti za pridobivanje praktičnih izkušenj. Na Kanadski Fakulteti za socialno delo (Faculty of Social Work, University of Calgary) so spoznali, da mora tehnologija postati njihov prijatelj, kar je pomenilo, kot navajajo Archer-Kuhn idr. (2020), da so študentje in profesorji začeli sprejemati idejo o ustvarjanju priložnosti za prakso na bolj inovativen način.

Na Kanadski Fakulteti za socialno delo (Faculty of Social work, University of Calgary) so tako začeli s pilotnim projektom samostojnega terenskega praktikuma, ki je spodbujal študente, da nekaj ur opravijo preko spleta, preostale ure pa naberejo s prostovoljnim delom v organizacijah v njihovi skupnosti (Archer-Kuhn idr., 2020).

Ne glede na pilotni projekt, pa so tudi kanadski študentje po raziskavi Archer-Kuhn idr., 2020 sodeč, občutili izgubo, ker so bili zaradi epidemije prikrajšani za marsikaj – bili so ''oropani'' primernega zaključka šolanja, niso mogli opravljati prakse, tudi od svojih prijateljev in učiteljev se niso mogli posloviti v živo. Archer-Kuhn idr. (2020) zapišejo tudi, da je socialno distanciranje oslabilo njihove podporne socialne mreže.

Po navedbah v članku Archer-Kuhn, je bilo kar 150 dodiplomskih študentov, ki načrtovane prakse v maju 2020 niso mogli opravljati.

Hrovatič (2020) je sicer ugotovila, da je pristojno ministrstvo za socialne zadeve, javne socialno varstvene zavode in nevladne organizacije, ki izvajajo socialnovarstvene programe natančno informiralo o tem, česar ne smejo početi in kaj morajo. Kar pa je, kot navaja Hrovatič 2020) pomenilo, da so postali osebni kontakti z uporabniki na načelni ravni prepovedani. Prve pa so na težave opozarjale nevladne organizacije, da se s tem stiske poglabljajo, da same nevladne organizacije niso kos vsem težavam, ki se odvijajo na terenu.

Imamo ljudi, ki nimajo svojih domov in so naenkrat postali »prekrškarji«, ker ne morejo

»ostati doma«. Ljudje so imeli v programih dnevnega varstva in drugih oblik skupinskega in individualnega dela, edino možnost vključenosti, ki jih je ohranjala pri socialnem zdravju.

Z zaprtjem tovrstnih dejavnosti smo jih potisnili na drugo stran (Hrovatič, 2020).

Nismo bili oropani samo za pridobivanje praktičnih izkušenj. Ostali smo brez stika s sočlovekom, kar je za nas bistvenega pomena. To ugotavljajo tudi v Društvu socialnih delavk in delavcev Slovenije (2020) in pravijo: Socialna bližina med ljudmi je bistvo življenja vsakega posameznika – vloga socialnega dela je vzpostavljanje socialne bližine z vsem znanjem in spretnostmi, da do slednje pride tudi v času zapovedi fizične razdalje ali drugih

20

ovir, ki bližino med ljudmi preprečujejo, s strokovno premišljenimi in posameznikom prilagojenimi načini. Zaradi ukrepov zaščite noben uporabnik ne sme ostati brez pomoči, storitev socialnega varstva ali socialnovarstvenega programa; to je poslanstvo socialnega dela, da slednje zagotavlja pomoč, v prilagojenih oblikah, nikakor pa ne izostane (Društvo socialnih delavk in delavcev, 2020).

Kot vse druge koordinacijske skupine Univerz po svetu, je tudi posebna koordinacijska skupina Univerze v Ljubljani, sklenila, da se za vse študente do nadaljnjega ne izvajajo oblike pouka kot so klinične vaje in kjer študenti prihajajo v neposreden stik z bolniki oz.

drugimi osebami, pri katerih je večja verjetnost hudega poteka bolezni (npr. z varovanci v posebnih zavodih, v domovih starejših občanov itd.) (Fakulteta za socialno delo, 2020).

Na uradni spletni strani Fakultete za socialno delo so tako 16. 3. 2020 objavili obvestilo namenjeno zaposlenim in študentom Fakultete za socialno delo, ki se je glasilo: »V skladu s sklepom rektorja Univerze v Ljubljani, bomo na Fakulteti za socialno delo do vključno 23.

marca 2020 oziroma do preklica tega sklepa prekinili z izvajanjem vseh oblik neposrednega pedagoškega dela in omejili osebne stike pri vseh ostalih aktivnostih (kjer je to mogoče) in uporabili druge oblike komunikacije (e-pošta, videokonference in sestanki, telefonska komunikacija…). Stike med zaposlenimi in študenti, ter zunanjimi partnerji naj se omejijo na najmanjšo možno mero. Neposredno pedagoško delo in pouk se v največji možni meri nadomesti s študijem na daljavo in individualnim učenjem« (Fakulteta za socialno delo, 2020).

Marš (2021) pa je v raziskavi v svojem diplomskem delu ugotovila, da so morale tudi nekatere organizacije, omejiti delo prostovoljcev zaradi varnostnih ukrepov, predvsem tiste organizacije, ki svojega poslanstva ne morejo opravljati na terenu. Novi prostovoljci v času epidemije so imeli zaradi zaprtja vseh dejavnosti in javnega življenja več časa, kljub temu pa jih določene organizacije zaradi omejevanja delovanja niso morale sprejeti v takšnem številu (Marš, 2021).

Študentje so imeli tako polno glavo skrbi, in marsikdo se je soočal s tesnobo ter imel ogromno vprašanj, na katere ni dobil odgovora. Fakultete bi zato morale študentom stopiti na proti in jim pomagati premagati te čudne čase. Kanadska Fakulteta za socialno delo, se je tako trudila organizirati spletne dogodke in zabave oz. praznovanja (Archer-Kuhn idr., 2020), da je študentom pomagala pri ohranjanju socialne preže.

21 1.3.4. Prostovoljstvo

Praksa je bila odsvetovana, mnogo ustanov je bilo zaprtih. Slovenija je sprejela tudi vrsto ukrepov, ki so vplivali na življenja vseh prebivalcev, tudi oz. še posebej ranljivih skupin in na praktično vse segmente javnega delovanja Z zaprtjem različnih gostinskih obratov, gospodarskih dejavnosti in omejenim delovanjem raznih socialnih institucij se je Slovenija znašla v izrednih razmerah, pri čemer so se pokazale določene pomanjkljivosti v delovanju.

Skrb za ranljive skupine ljudi je v tem primeru prevzela civilna zaščita, predvsem pa organizacije, ki imajo v svojem programu humanitarno noto. Tudi neprofitne organizacije so morale prilagoditi svoj način dela, vendar pa se je potreba po pomoči ranljivim skupinam veliko bolj povečala (Marš, 2021).

United Nations (2020) ugotavljajo: izbruh epidemije je prizadel vse segmente prebivalstva.

Še posebej je prizadel ranljive družbene skupine v najbolj ranljivih razmerah, vključno z ljudmi, ki živijo v revščini, šolajočimi mladimi ter starejšimi ljudmi z ovirami. Kot kažejo zgodnji dokazi, so prizadeti predvsem posamezniki z ekonomskimi primanjkljaji, saj nesorazmerno nosijo zdravstvene in ekonomske učinke virusa (United Nations, 2020).

Študentje so bili zato, da so lahko opravili prakso ''prisiljeni'' iskati nove rešitve. Kot ugotavlja Marš (2021) se je v času epidemije veliko društev in posameznikov aktiviralo pri pomoči lokalni skupnosti in pomoči ranljivim skupinam. Veliko mladih, ki se zaradi ukrepov ni družilo ali so ostali brez študentskega dela so ta čas izkoristili za pomoč v domačem kraju.

Pridružili so se Civilni zaščiti, raznim društvom in tako nudili podporo in pomoč (Marš, 2021).

Tudi študentje in študentke naše fakultete, smo bili s strani Fakultete za socialno delo pozvani k dobrodelnosti in prostovoljstvu. Na uradni spletni strani so 21. 12. 2020 objavili seznam organizacij, ki potrebujejo pomoč in poziv študentom k prostovoljstvu: »V času epidemije in socialne izolacije, zaznamovane s predpisano socialno razdaljo, ljudje še bolj kot kadarkoli prej, potrebujemo podporo, da bi zmogli ravnati z raznolikimi situacijami, ki sooblikujejo naš življenjski svet. Socialno delo je znanost za ravnanje, ki se fleksibilno odziva na nastale družbene okoliščine, zato vse študentke in študente vabimo, da po svojih zmogljivostih v času pandemije podprete ljudi, ki se soočajo s številnimi izzivi. Zdaj je pravi čas za prostovoljno delo, ki ga na Fakulteti za socialno delo spodbujamo in podpiramo!«

22

»Ne samo, da imate znanje in spretnosti za soustvarjanje želenih izidov, imate tudi številne inovativne ideje, kako bi lahko pomagali ter moralni pogum za spremembe. Povežite se, razvijajte ideje, ki naj zaživijo v praksi« (Vodstvo Fakultete za socialno delo in Center za praktični študij, 2020).

Prostovoljstvo ni samo nekaj lepega, kar storimo za nekoga, ampak, kot ugotavlja Mesec (2008), prostovoljno delo bistveno prispeva k humanosti današnje družbe in ima ključno vlogo pri oblikovanju stabilne družbe in njene povezanosti Prostovoljstvo namreč povezuje ljudi, ki želijo delovati v dobro skupnosti, družne in države, ter spodbuja sodelovanje in zaupanje med ljudmi (Mesec, 2008, 47).

Martelanc in Samec (2000) pa sta prepričana, da prostovoljstvo vzbudi energijsko recipročnost v vsakem posamezniku, ki jo današnja družba nujno potrebuje kot protiutež ravnodušnosti družbe in kapitalizmu, saj deluje na drugačnih principih. Prostovoljno delo je pomembno predvsem z vidika družbene solidarnosti in notranjega zadovoljstva, zato ne sme biti izkoriščeno kot sistem, ki najhitreje in brez plačila priskoči na pomoč, medtem ko organizacije, ki so za to odgovorne, opravljajo zgolj birokratske naloge (Martelanc, Samec, 2000, 30).

Prostovoljci so torej posamezniki, ki svoj prosti čas izkoristijo za pomoč širši skupnosti ali drugemu in za to delo ne prejemajo ali zahtevajo plačila. S svojim človekoljubnim delom skrbijo za varnost in okolico, odpravljajo stiske in težave določenih ranljivih skupin, ter posvečajo pozornost kulturnemu udejstvovanju (Jamšek, 2012, 3).

23

2. PROBLEM

Praksa na naši fakulteti se mi zdi zelo pomembna, saj s pomočjo le - te, vso naše teoretično znanje pretvorimo v učenje na primerih in se tako učimo na podlagi izkušenj. Z začetkom epidemije v Sloveniji se je ogromno spremenilo. Ustanove, kjer smo študentje pogosto opravljali prakso so zapirali ali so študente sprejemali pod posebnimi pogoji. Tudi sama sem se morala kar v dveh letnikih soočiti s prilagojeno prakso, kjer sem od ene odnesla več znanja kot od druge. Zato bom s pomočjo svoje diplomske naloge raziskala, kakšne so bile izkušnje ostalih študentov in študentk Fakultete za socialno delo s pridobivanjem praktičnih izkušenj v času epidemije Covid – 19.

Tema se mi zdi zelo pomembna, ker sem mnenja, da se o njej premalo govori. Dobila sem občutek, da se je pozabilo, kako pomembna je kvalitetna praksa, da ni dovolj samo da smo zgolj prisotni pri opravljanju prakse, ampak, da pridobimo tudi kvalitetne izkušnje. Študentje smo bili prepuščeni sami sebi in kar nekaj nas je bilo prisiljenih, da prakso opravljamo poleti neupoštevajoč, da študentje čez poletje delamo, da zaslužimo in tako lažje preživimo.

Fakulteta je namenila premalo pozornosti iskanju rešitev, da bi študentje lahko prakso opravili v času, ki je bil temu namenjen in tudi prilagoditev je bilo premalo. Prilagodili so zgolj ure, naloge pa so ostale iste, čeprav ogromno študentov stika z uporabniki sploh ni imelo in so bile naloge tako nesmiselne. Zato se mi zdi pomembno, da se zavedamo, kako pomembne so dejansko praktične izkušnje, ki jih študentje pridobivamo tekom študija na fakulteti. Le s pomočjo prakse lahko svoje znanje krepimo in se učimo kako biti profesionalni in dobri bodoči socialni delavci in delavke. Prav tako pa je tema pomembna tudi za socialno delo, saj se izobražujemo za izjemno odgovoren poklic. Poklic, pri katerem bomo morali biti vestni in predani svojemu delu.

Pri raziskovanju me bodo zanimala naslednja vprašanja:

1. Ali so študentje Fakultete za socialno delo sploh lahko pridobivali praktične izkušnje v času epidemije Covid-19 in na kakšen način?

2. Kako močno je pomanjkanje prakse vplivalo na pridobivanje novega praktičnega znanja za študente Fakultete za socialno delo?

3. S kakšnimi izzivi so se študentje Fakultete za socialno delo srečevali v času nezmožnosti opravljanja prakse?

24

4. Kako so študentje samokritično ocenili, da je nezmožnost pridobivanja praktičnih izkušenj kot so jih bili navajeni vplivala na njih same?

25

2.1. Hipoteze

H1: Študentje in študentke Fakultete za socialno delo so lahko pridobivali praktične izkušnje v času epidemije Covid – 19.

H2: Študentje in študentke Fakultete za socialno delo so praktične izkušnje v času epidemije Covid – 19 pridobivali na manj učinkovit način.

H3: Študentje in študentke Fakultete za socialno delo so praktične izkušnje pridobivali preko spletnih platform.

H4: Študentje in študentke Fakultete za socialno delo so bili zaradi izzivov s katerimi so se soočali v času nezmožnosti opravljanja prakse zaradi epidemije Covid – 19, pod stresom.

H5: Študentje in študentke Fakultete za socialno delo so pomanjkanje možnosti za pridobivanje praktičnih izkušenj ocenili kot zelo negativen vpliv na njih same.

H6: Študentje in študentke Fakultete za socialno delo so svojo prakso v času epidemije Covid-19 ocenili z oceno povprečno.

26

3. METODOLOGIJA

3.1. Vrsta raziskave

V kvantitativnih raziskavah zbiramo številčne podatke o pojavih, ki nas zanimajo (Mesec, 2016). Na podlagi literature je moja raziskava torej kvantitativna, saj sem a pomočjo vprašalnika zbirala številčne podatke. Raziskava je empirična, saj po Mesec (2016) v izkustvenih (empiričnih) raziskavah zbiramo novo, neposredno izkustveno gradivo, bodisi z opazovanjem ali spraševanjem. S pomočjo raziskave sem tako pridobila podatke o izkušnjah študentov s pridobivanjem praktičnih izkušenj v času epidemije Covid-19. Raziskava pa je tudi deskriptivna ali opisna, saj sem ugotavljala jakost zveze med dvema ali več pojavi

opredeliti niti kot moški, niti kot ženska

Letnik študija Število let na FSD 1., 2., 3., 4., podiplomski študij Možnost opravljanja prakse Ali so študentje prakso lahko

opravljali na izbrani učni bazi DA ali NE v letu 2019/20 DA ali NE v letu 2020/21 Ovire pri opravljanju prakse Zakaj prakse niso mogli

opravljati Vladni ukrepi, Učna baza, FSD,

osebne okoliščine, drugo Izbira učne baze Kje so izvedeli za učno bazo Izbral/a sem si jo sam/a med

ponujenimi UB na FSD

Potek prakse Kje in kako je potekala praksa V živo

Na daljavo (preko Zooma ali drugih spletnih medijev) Nekaj na daljavo, nekaj v živo V živo, vendar z določenimi prilagoditvami (brez terena, brez uporabnikov storitev) Nisem opravljal/a prakse

27

Drugo Pridobivanje izkušenj Ali so bile pridobljene izkušnje

kvalitetne

Stres Ali so bili zaradi ovir na katere

so naleteli pod stresom

Da Ne

Drugo (prosim opišite) Nisem opravljal/a prakse Negativen vpliv Kako zelo so ovire negativno

vplivale na izkušnjo prakse Malo, srednje, zelo, nič Kvaliteta prakse Kako kvalitetna je bila praksa Leto 2019/20 zelo slaba, slaba,

niti slaba, niti dobra, dobra, zelo dobra

Leto 2020/21 zelo slaba, slaba, niti slaba, niti dobra, dobra, zelo dobra

Pomembnost prakse Kako pomembna je praksa za

izobraževanje v socialnem delu Nepomembna, niti pomembna, niti nepomembna, pomembna, zelo pomembna

Tabela 1:Spremenljivke 3.3. Merski instrument

Merski instrument, ki sem ga uporabila je standardiziran anketni vprašalnik, ki je sestavljen iz 12 vprašanj zaprtega tipa in ima že v naprej določene možne odgovore. Vprašalnik sem oblikovala v skladu s cilji in hipotezami moje raziskave.

Vprašalnik pa prilagam kot prilogo 1 na koncu diplomske naloge.

3.4. Populacija in vzorčenje

Populacija v moji raziskavi so bili vsi študentje in študentke Fakultete za socialno delo, ki so v akademskem letu 2020/21 redno ali izredno vpisani. V raziskavo nisem mogla zajeti čisto vseh študentov in študentk, zato sem vzorčila. Vzorec je neslučajnostni in priročen saj so na anketo odgovorili študentje in študentke, ki so bili pripravljeni in so imeli dostop do spletne platforme Facebook. V raziskavo sem želela vključiti vsaj 100 študentov, da bi bili rezultati čim bolj natančni.

28

3.5. Zbiranje podatkov

Podatke sem zbirala s pomočjo spraševanja. Anketni vprašalnik sem oblikovala s pomočjo programa 1ka Arnes. Ko sem vprašalnik oblikovala, sem povezavo do vprašalnika objavila v Facebook skupine vseh letnikov Fakultete za socialno delo. Vprašalnik je bil anonimen, rezultati pa so bili uporabljeni zgolj za raziskovalne namene moje diplomske naloge.

3.6. Načrt obdelave gradiva

Podatke sem kvantitativno obdelala. Podatke sem iz programa 1ka Arnes prenesla v Excel in izdelala tabele. Da bi bili rezultati bolj pregledni in slikoviti sem s pomočjo Excela in tabel izdelala tudi grafe. Tabelo oz. graf sem izdelala za vsako vprašanje posebej. Ena enota na grafu je torej en študent oz. študentka, ki je izbral/a določeno možnost.

29

4. REZULTATI

4.1. Analiza pridobljenih podatkov

Na anketo je skupno odgovarjalo 127 študentov, vendar vsi niso izpolnili vseh vprašanj, zato je pri nekaterih vprašanjih število študentov nižje, kot pri drugih.

Na vprašanje o spolu je odgovorilo vseh 127 anketirancev. Od tega jih je 8 moškega spola (6 %), 118 ženskega spola (93 %), eden od anketirancev pa svojega spola ni želel opredeliti (1 %).

Na vprašanje kateri letnik študija obiskujejo, je odgovorilo 127 anketirancev. 27 (21 %) jih obiskuje 1. letnik, 24 (19 %) jih obiskuje 2. letnik, 21 (17 %) jih obiskuje 3. letnik, 41 (32

%) jih obiskuje 4. letnik, 14 (11 %) jih obiskuje podiplomski študij.

Graf 1: spol anketirancev

Graf 2: letnik študija

30

Od 127 vprašanih, jih je 71 (56 %) prakso v akademskem letu 2019/2020 lahko opravljalo, med tem ko jih 15 (12 %) prakse v akademskem letu 2019/2020 ni moglo opravljati. V akademskem letu 2020/2021 jih je od 127 vprašanih, 102 (80 %) lahko opravljalo prakso, 9 (7 %) pa jih prakse ni moglo opravljati.

V akademskem letu 2019/2020 je prakso, kjer so si želeli, lahko opravljalo 73 (65 %) študentov in študentk, v akademskem letu 2020/2021 pa 84 (74 %). Skupno je prakso, kjer so si želeli, v obeh akademskih letih lahko opravljalo 113 študentov. Prakse, kjer so si želeli, v akademskem letu 2019/2020 ni moglo opravljati 12 (29 %)študentov in študentk, v akademskem letu 2020/2021 pa 31 (74 %) študentov in študentk. Skupno število študentov, ki v obeh akademskih letih prakse niso mogli opravljati, kjer so si želeli je 42. Skupno 17 študentov, pa prakse v obeh akademskih letih ni opravljalo. Od tega v akademskem letu 2019/2020 10 (59 %) študentov in študentk, v akademskem letu 2020/2021 pa 7 (41 %) študentov in študentk.

Tabela 2: Opravljanje prakse na željeni učni bazi

Akademsko leto 2019/2020

Akademsko leto 2020/2021

Skupaj

DA 73 84 113

NE 12 31 42

Nisem opravljal/a prakse 10 7 17

Graf 3: opravljanje/neopravljanje prakse v akademskem letu 2019/2020 in 2020/2021

31

Na vprašanje katere so bile glavne ovire za opravljanje/ne opravljanje prakse je odgovarjalo 108 študentov in študentk.

Vladne ukrepe kot manjšo podskupino ovir je izbralo 103 študentov in študentk:

- prepoved stikov je vplivala na to, da me na UB niso sprejeli, 49 (45 %) študentov in študentk

- prepoved gibanja med občinami/regijami je vplivala na to, da nisem mogel/a na UB, 36 (33 %) študentov in študentk

- ukinitev javnega prometa ali bivanja v študentskem domu je vplivala na to, da nisem mogla obiskovati izbrane UB, 18 (17%) študentov in študentk

Učno bazo, kot oviro je izbralo 45 študentov in študentk:

- v bližini mojega bivanja ni bilo razpisanih UB, 10 (9 %) študentov in študentk - na UB, ki so mi bile dostopne, ni bilo več prostora, 7 (6 %) študentov in študentk - UB, ki so mi bile dostopne mi niso bile všeč, 7 (6 %) študentov in študentk

- UB, ki so mi bile dostopne ali sem si jih želela so bile zaprte za študente, 21 (9 %) študentov in študentk

Fakulteto za socialno delo je kot oviro izbralo 30 študentov in študentk:

- obveščanje s strani FSD ni bilo dovolj hitro ali dovolj informativno, 14 (13 %) študentov in študentk

- nisem dobila podpore pri mentorici, 6 (6 %) študentov in študentk

- na voljo ni bilo dovolj možnosti (različne UB), 10 (9 %) študentov in študentk Osebne okoliščine kot oviro je izbralo 62 študentov in študentk:

- skrbel/a sem za družinske člane, 13 (12 %) študentov in študentk - doživljal/a sem strah, anksioznost itd., 14 (13 %) študentov in študentk

- zapustiti sem moral/a študentski dom oz. Ljubljano, 9 (8 %) študentov in študentk - pomembno je bilo poskrbeti, da se ne okužim s Covid-19, 26 (24 %) študentov in

študentk

32

Na vprašanje kako so študentje izbrali učno bazo, je odgovarjalo 108 študentov. 86 (79 %) jih je učno bazo izbralo samih, 2 (2 %) sta učno bazo izbrala po predlogu mentorice na Fakulteti za socialno delo, 2 (2 %) sta učno bazo izbrala po predlogu mentorice na učni bazi, petim študentom (5 %) so svetovali kolegi/kolegice iz fakultete, 13 (12 %) pa jih je samih našlo način za opravljanje prakse.

Graf 4: ovire za opravljanje/neopravljanje prakse od najpogostejše do najmanj pogoste

Graf 5: izbira učne baze

33 Načini, ki so jih našli študentje za opravljanje prakse:

33 Načini, ki so jih našli študentje za opravljanje prakse: