Rezultati in interpretacija ankete o vključevanju slikanic v pouk naravoslovja

7.4 Metodologija

7.4.5 Rezultati in interpretacija ankete o vključevanju slikanic v pouk naravoslovja

Prvo vprašanje je bilo: Koliko let že poučujete?

Na grafu 1 je predstavljeno, koliko let anketiranke že poučujejo na osnovni šoli od prvega do petega razreda. Na vodoravni osi je število anketirank, na navpični pa število let poučevanja.

Povprečno število let poučevanja je 15.

Graf 1: Število let poučevanja (x os: število let poučevanja, y os: število učiteljev).

Drugo vprašanje se je glasilo: Ali pri poučevanju naravoslovnih vsebin kdaj uporabite slikanico namesto učbenika?

Dobljeni rezultati (graf 2) so pokazali, da 45 % (15) vseh anketirank namesto učbenika uporablja slikanico pri poučevanju naravoslovnih vsebin, ostalih 55 % (19) anketirank jih ne vključuje v pouk naravoslovja.

Graf 2: Uporaba slikanice pri pouku naravoslovja.

Tretje vprašanje: Napišite naslove slikanic, ki jih uporabljate pri pouku naravoslovja.

V tabeli 21 so predstavljeni naslovi slikanic, ki so jih anketiranke navedle v anketi. Število naslovov je manjše od števila anketirank, saj je na to vprašanje odgovorilo le 14 (39 %)

anketirank od 34. Naslovi so različni, le naslova Ježek in požar in Ježek in potres sta iz iste zbirke (označeno z odebeljeno pisavo).

NASLOV SLIKANICE Promet, Voda, V mestu.

Potovanje vodne kapljice.

Ježek in potres, Zakaj naj zdravo jem, Slikanice o naravi, Človeku ...

Miha.

Slikanice Drage Tarman.

V gorah, Ob morju, Mlaka.

Vodko.

Moja družina, Lukec dobi sestrico, Letni časi.

V gozdu in na travniku, Kako sem prišel na svet.

Življenjska okolja.

Zabavna naravoslovna delavnica.

Ježek in požar.

Tabela 21: Naslovi slikanic, ki so jih navedle anketiranke.

7.5 Sklepne ugotovitve analize in ankete

Empirični del diplomskega dela je sestavljen iz dveh delov, analize slikanic za pouk naravoslovja in ankete o vključevanju slikanic v pouk naravoslovja. Analiza slikanic je potekala v osmih korakih. Slikanice smo analizirali s pomočjo Priročnikov za branje kakovostnih mladinskih knjig od leta 2009 do 2013 in ob pomoči sheme za ocenjevanje, povzete po Atkinsonu idr. (2009), ki je priložena kot priloga (Priloga 1). Tako smo s pomočjo analize slikanic dobili odgovor na prvo raziskovalno vprašanje, ki se je glasilo: Ali imajo učitelji na voljo vsaj eno slikanico z naravoslovno vsebino v slovenskem jeziku za izbrani tematski sklop iz učnega načrta Spoznavanje okolja (Kolar idr., 2011) in Naravoslovje in tehnika (Vodopivec idr., 2011) za vseh pet razredov?

Na podlagi analize 15 slikanic, ki smo jih izbrali s pomočjo sheme za ocenjevanje (Priloga 1), smo oblikovali tabelo 4. Iz nje lahko razberemo, da je 10 slikanic primernih za prve tri razrede, 5 pa za četrti in peti razred. Pri slikanicah za prvo triletje je največ slikanic, kar 8, ki se po vsebini ujemajo s tematskim sklopom Živa bitja. Sledi tematski sklop Čas s 5, Okoljska vzgoja z 2 slikanicama, Človek in Snovi pa vsak s po eno. Ni pa slikanice iz tematskih sklopov Pojavi in Sile in gibanje. Četrti in peti razred imata 3 slikanice iz tematskega sklopa

Snovi, po 2 iz Človek in Živa bitja ter po 1 iz tematskih sklopov Okoljska vzgoja in Pojavi.

Nobene slikanice pa ni iz sklopov Čas in Sile in gibanje.

Slikanica E. Carla Zelo lačna gosenica se ujema z operativnimi cilji samo za 1. in 2. Razred, Tikica in Toka na potepu po podzemlju M. Vahtar pa vsebinsko ustreza le operativnim ciljem iz 5. razreda. Slikanica iz tematskega sklopa Pojavi T. Lapajneta Jaka in sraka: kako Jaka odkrije, od kod pride elektrika pa ustreza operativnim ciljem za 4. razred osnovne šole.

Z anketo smo hoteli preveriti drugo raziskovalno vprašanje: Koliko učiteljev namesto učbenika izbere slikanico za pouk naravoslovja? Ker je bil cilj diplomskega dela sestaviti priporočilni seznam slikanic za pouk naravoslovja, smo hoteli izvedeti, kakšno je dejansko stanje uporabe slikanic pri pouku. ? Vseh anketirank, ki so sodelovale v anketi je bilo 34. Od tega je 15 anketirank na vprašanje odgovorilo pritrdilno. Se pravi, da le 45 % učiteljev v prvih petih razredih pri pouku naravoslovja uporabi slikanice z naravoslovno vsebino. Iz odgovorov na vprašanje, kjer so anketiranke navedle naslove slikanic, ki jih uporabljajo, je zaradi netočne navedbe naslovov slikanic in brez avtorjev, težko točno sklepati, za katere slikanice gre. Tukaj bi bilo potrebno anketo nadgraditi in ponoviti, da bi dobili bolj točne in zanesljive podatke. Vendar smo z dobljenimi rezultati zadovoljni, saj smo dobili približno predstavo, koliko učiteljev uporablja slikanico pri pouku naravoslovja. Dobljeni rezultati v anketi so pokazali, da se v praksi slikanice ne uporabljajo veliko. Mogoče je odgovor na manjšo uporabo slikanic pri pouku naravoslovja skrit v članku Tine Bilban z naslovom Kje najti dobro poučno knjigo v letu poučnih knjig? (Lavrenčič, Mlakar, 2014, str. 8–10). Iz članka je razvidno, kakšno je dejansko stanje poučnih knjig v Sloveniji. V letu 2013 ni izšla nobena poučna knjiga za otroke in mladino, ki bi prejela oceno odlično in s tem nagrado Zlata hruška.

Tina Bilban v ¿60:40? (Lavrenčič, Mlakar, 2014), Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2014, ugotavlja, da je »takšna bera knjig le odraz stanja, na katerega so strokovnjaki v okviru Strokovnih sred v letu 2014 vseskozi opozarjali. V Sloveniji ne manjka dobrih avtorskih idej za poučne knjige ali avtorjev, ki bi bili pripravljeni svoje strokovno znanje preliti v knjige za otroke. Hkrati ne manjka dobrih ilustratorjev in oblikovalcev, ki bi imeli posluh za poučno knjigo, saj smo imeli tako v letošnjem letu (na primer ilustracije Mojce Fo) kot v preteklih letih kar nekaj Zlatih hrušk, knjig z zelo kakovostnimi, točnimi in hkrati estetskimi ilustracijami. Zlate hruške iz preteklih let kažejo tudi, da slovenski literarni prostor premore urednike, ki so sposobni poskrbeti za celovito odlično poučno knjigo, v kateri se dopolnjujejo strokovna znanja z umetniškim in pedagoškim. A povezave med vsemi deležniki, nujno potrebnimi za izdelavo odlične poučne knjige, od avtorja do ilustratorja,

preko urednika, do oblikovalca, lektorja, morebitnega strokovnega pogleda itn., je na žalost vse prevečkrat umanjkalo, kar je morda tudi posledica splošnega manjka posluha za poučno knjigo v slovenskem literarnem prostoru, kjer se o poučni knjigi razmeroma malo govori in piše, kjer ni pravega interesa za aktivno spodbujanje vključevanja poučne knjige v učni proces ali prostočasno znanje, posledično pa se poučno knjigo tudi manj bere in kupuje. Morda bo kompleksni dialog, ki se je pričel s ciklom Strokovnih sred in katerega je nedvomno potrebno še intenzivneje nadaljevati, prinesel spremembe tem pa ne (le) večjega števila izvirnih slovenskih poučnih knjig, ki si ga v poplavi otroških in mladinskih knjig niti ne želimo, temveč predvsem bolj kakovosten nabor del, ki ne bodo obstala na tri četrt poti, temveč bodo v celoti izkoristila svoj potencial« (Lavrenčič, Mlakar, 2013, str. 10).

8 ZAKLJUČEK

Iz teoretičnega dela sklepamo, da ima uporaba slikanic veliko prednosti pri poučevanju, in sicer pri razvoju kritičnega mišljenja, prikazu uporabe naravoslovnih znanj v vsakdanjem življenju ter močni motivaciji za učenje. Menimo, da je motivacija glavni povod za uspeh in želje po novem ter dodatnem učenju, kar lahko sklepamo tudi iz lastnih izkušenj s svojimi otroki. Slikanica lahko kot učni pripomoček veliko pripomore k temu.

Analiza besedila (povzeta po Prilogi 1) in ilustracij slikanic je pokazala, katere slikanice so primerne za pouk naravoslovja v prvih petih razredih osnovne šole. Izbrali smo 15 slikanic.

Vsaki izbrani slikanici smo pripisali operativne cilje iz učnih načrtov za prvo triletje in prva dva razreda iz drugega triletja ter jih tako povezali z vsebinami iz učnih načrtov. Ugotovili smo, da na nižji stopnji poučevanja v osnovni šoli za pouk naravoslovja ni velike izbire slikanic, predvsem za tematske sklope Snovi, Pojavi in Sile in gibanje.

Na seznamu priporočenih slikanic za pouk naravoslovja ni nobene slikanice, ki bi prejela nagrado Zlata hruška. To je nagrada za kakovostno mladinsko knjigo, ki jo podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana. So pa v Prilogi 2 navedeni naslovi poučnih knjig, ki so to nagrado prejele. Težko sklepamo, zakaj je tako. Res pa je, da je danes ponudba različnih vrst učbenikov, dodatnih delovnih zvezkov, priročnikov in drugih didaktičnih pripomočkov velika, zato najverjetneje ni povpraševanja po tej vrsti slikanic, ki bi jih učitelji lahko vključili v pouk naravoslovja. V Ameriki imajo na področju matematike že vpeljano prakso, ko strokovnjaki izbirajo in priporočajo slikanice, primerne za dodatno razlago matematične snovi

(Cleveland, 2015). Dober primer uporabe slikanice pri pouku naravoslovja so tudi priročniki ameriških avtoric Karen Ansberry in Emily Rachel Morgan z naslovom Picture-Perfect Science Lessons (2010). Primerni so za uporabo od tretjega do šestega razreda osnovne šole.

Priročniki so zasnovani podobno kot učbeniki. Izbranim slikanicam so pripisani cilji in vsebine, ki jih lahko dosežemo z obravnavo. Dodane so različne naloge, delovni listi ...

Naloge so zasnovane tako, da pri učencih spodbujajo razvoj kritičnega mišljenja v petih korakih.

Anketo, ki jo je izpolnilo 34 naključnih učiteljev, je pokazala, da jih le 45 % (15 učiteljev) pri pouku naravoslovja uporablja slikanice. Učitelji si izberejo določene komplete učbenikov in delovnih zvezkov, ki jim nato sledijo pri poučevanju.

Za uspešnejše in tudi bolj raznoliko ter zanimivo poučevanje v prvih petih razredih osnovne šole bi bilo vsekakor dobro in zaželeno, da bi strokovnjaki s pedagoškega ter z naravoslovnih področij združili moči in skupaj zasnovali ustrezne slikanice, ki bi jih učitelji uporabljali pri pouku naravoslovnih vsebin. Mogoče bi bilo smiselno k temu pritegniti tudi učitelje praktike, ki imajo bogate izkušnje na tem področju. Poleg tega pa nastaja na šolah pri pouku veliko materiala, ki bi ga bilo verjetno prav tako mogoče uporabiti, če bi se dela lotili sistematsko.

Mogoče bi v okviru kakšnega projekta k ustvarjanju povabili tudi učence (na vseh ravneh šolanja), saj je veliko takih, ki imajo velik ustvarjalni potencial, ki bi ga bilo mogoče uporabiti (ilustracije, vsebina …). Ob ustrezni motivaciji in primernem strokovnem vodenju bi brez dvoma lahko v njih prebudili ustvarjalno žilico. Zagotovo bi bile za motivacijo in popestritev pouka takšne slikanice zelo dobrodošle. Če bi bila v njih upoštevana vsa dognanja pedagoške in ustreznih naravoslovnih strok, ob tem pa bi bile opremljene še s kakovostnimi ilustracijami, bi gotovo pripomogle k uspešnejšemu opismenjevanju otrok na področju naravoslovja. S pomočjo tematskih slikanic bi gotovo prispevali tudi k večjemu zanimanju otrok za področje naravoslovja, morebiti pa tudi prispevali k temu, da bi se otroci v večji meri odločali za šolanje in študij na naravoslovnih smereh.

9 VIRI IN LITERATURA

Grosman, M. (1998). Branje – skrb vseh. Silva Novljan (ur.), Strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije, 21. in 22. november 1997, Ljubljana: Bralno društvo Slovenije.

Grosman, M.(2004). Zagovor branja. Bralec in književnost v 21. Stoletju. Ljubljana: Sophia.

Haramija, D. (2000). Posredniki pri branju otrokom. Družina, otrok, vrtec, 60–62.

Haramija, D., Batič, J. (2013). Poetika slikanice. Murska Sobota: Franc-Franc.

Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kordigel Aberšek, M. (2008). Didaktika mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Knaflič, L. (2009). Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. (L. Knaflič, N. Bucik, Ured.) Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

(Bucik, 2009).

Kropp, P. (2000). Vzgajanje bralca. Naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Tržič:

Učila.

Lavrenčič, I., Mlakar, I. (2009). Pogled na drugo stran: Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig: Pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2008. (I.

Lavrenčič, I. Mlakar, Ured.) Ljubljana: Mestna knjižnica.

Lavrenčič, I., Mlakar, I. (2010). Ozvezdje knjige: Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig: Pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2009. (I. Lavrenčič, I. Mlakar, Ured.) Ljubljana: Mestna knjižnica.

Lavrenčič, I., Mlakar, I. (2011). Genez – poti v bistroumne nesmisle: Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig: Pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2010.

(I. Lavrenčič, I. Mlakar, Ured.) Ljubljana: Mestna knjižnica.

Lavrenčič, I., Mlakar, I. (2012). Algoritem arene: Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig: Pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2011. (I. Lavrenčič, I. Mlakar, Ured.) Ljubljana: Mestna knjižnica.

Lavrenčič, I., Mlakar, I. (2013). Ekvilibristika branja: Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig: Pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2012. (I.

Lavrenčič, I. Mlakar, Ured.) Ljubljana: Mestna knjižnica.

Lavrenčič, I., Mlakar, I. (2014). ¿60:40?: Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig:

Pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2013. (I. Lavrenčič, I. Mlakar, Ured.) Ljubljana: Mestna knjižnica.

Marjanovič Umek, L., Zupančič, M., Fekonja Peklaj, U., Kavčič, T. (2003). Kurikulum za vrtce: Učinki na področju komunikacije in socialnoemocionalnega razvoja otrok.

Ljubljana: Državni izpitni center.

Marriott, S. (2002). Red in tooth and claw? Images of nature in modern picture books.

Children’s Literature in Education, 33(3), 175–183.

Mlakar, I. (2009). Raznovrstnost otroške literature. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Nikolajeva, M. in Scott, C. (2006). How picturebooks work. Routledge: Taylor & Francis Group. New York: NY.

Pečjak, S., Bucik, N., Gradišar, A. in Peklaj, C. (2006). Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Pečjak, S. in Gradišar, A. (2012). Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Saksida, I. (2010) Aktualnost tradicije pri pouku književnosti: naj mladi bralci v šoli res

"berejo kar koli in kakor koli"?. Revija za elementarno izobraževanje, letn. 3, št.

4, str. 5–23.

Zupančič, T. (2012). Kakovostna knjižna ilustracija za otroke. Otrok in knjiga, 5–15.

Internetni viri

Ansbery, K., Morgan, E. (2010). Picture-Perfect Lessons: Using Children's Book's to Guide Inquiry. Arlington: National Science Teachers Association. Pridobljeno shttps://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=s9hvtNcCJ8EC&oi=fnd&pg=PR9

&dq=Learning+science+using+picture+books&ots=B8JsZ5yYBw&sig=Wgsxo0 EU34D3c-Jh40JGO1VyN3Q&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false

Atkinskon, T., Matusevich, M., in Huber, L. (2009). Making science trade book choices for elementary classrooms. The reading Teacher, 62(6), 484–497. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/250054355_Making_Science_Trade_Bo ok_Choices_for_Elementary_Classrooms

Barab-Tsabari, A. in Yarden, A. (2005). Characterizing children's spontaneous interests in science and technology. International Journal of Science Education, 27(7),803–

826. Pridobljeno s

http://stwww.weizmann.ac.il/menu/personal/anat_yarden/abstracts/TSED103821.

pdf

Barclay, K., Benelli, C. In Schoon, S. (2012). Making the connection!: Science & literacy.

Childhood Education, 75(3), 146–152. Pridobljeno s http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00094056.1999.10522002

Cleveland, E. (2015). Using Children's Picturebooks to Develop Critical Thinking Skills and Science Practices in Grade 3th-5th (M. S., Univerity of Wyoming). Pridobljeno s http://repository.uwyo.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1010&context=plan_b Donovan, C. A. in Smolkin, L. B. (2002). Considering genre, content, and visual features in

the selection of trade books for science instruction. The Reading Teacher, 55(6),

502–520. Pridobljeno s

https://www.researchgate.net/publication/290923356_Considering_genre_content _and_visual_features_in_the_selection_of_trade_books_for_science_instruction Edwards, C. (1997). Promoting student inquiry: Methods for developing the essential skills

for inquiry-based investigating. The Science Teacher, 64(7), 18–21. Pridobljeno s http://www-tc.pbs.org/teacherline/courses/inst310/docs/inst310_edwards.pdf Feeney, S., in Moravcik, E. (2005). Children’s literature: A window to understanding self and

others. Young Children, 60(5), 20–28. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/298997224_Children's_literature_-_A_window_to_understanding_self_and_others

Ford, D. (2006). Representations of science within children’s trade books. Journal of Research in Science Teaching, 43(2), 214–235. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/229657326_Representations_of_science _within_children's_trade_books

Helterbran, V. R., in Strahler, B. R. (2013). Children as global citizens: A socratic approach to teaching character. Childhood Education, 89(5), 310–314. Pridobljeno s http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00094056.2013.830902

Hug, W. (2010). Exploring instructional strategies to develop prospective elementary teachers’ children’s literature book evaluation skills for science, ecology, and environmental education. Environmental Education Research, 16(3–4), 367–382.

Pridobljeno s

https://www.researchgate.net/publication/248965715_Exploring_instructional_str ategies_to_develop_prospective_elementary_teachers'_children's_literature_book _evaluation_skills_for_science_ecology_and_environmental_education

Kolar, M., Krnel, D., Velkavrh, A. (2011). Učni načrt. Spoznavanje okolja. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovlje ni_UN/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf

Mantzicopoulos, P., Samarapungavan, A. in Patrick, H. (2009). ˝We learn how to predict and be a scientist˝: Early science experiences and kindergarten children's social meanings about science. Cognition and Instruction, 27(4), 312–369. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/233271656_We_Learn_How_to_Predict _and_be_a_Scientist_Early_Science_Experiences_and_Kindergarten_Children's_

Social_Meanings_About_Science

Mantzicopoulos, P., in Patrick, H. (2010). “The seesaw is a machine that goes up and down”:

Young children’s narrative responses to science related informational text. Early Education and Development, 21(3), 412–444. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/240535244_The_Seesaw_Is_a_Machine _That_Goes_Up_and_Down_Young_Children's_Narrative_Responses_to_Scienc e-Related_Informational_Text

Mantzicopoulos, P. in Patrick, H. (2011). Reading picturebooks and learning science:

Engaging young children with informational text. Theory into Practice, 50, 269–

276. Pridobljeno s

https://www.researchgate.net/publication/241731300_Reading_Picture_Books_an d_Learning_Science_Engaging_Young_Children_With_Informational_Text

Palmer, R. in Stewart, R., (2005). Models for Using Nonfiction in the Primary Grades. The

Reading Teacher, 58(5), 426–434. Pridobljeno s

https://www.researchgate.net/publication/250055743_Models_for_Using_Nonfict ion_in_the_Primary_Grades

Pringle, R. in Lamme, L. (2005). Using picture storybooks to support young children's science learning. Reading Horizons, 46(1), 1–15. Pridobljeno s http://scholarworks.wmich.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1129&context=readin g_horizons

Sackes, M., Trundle, K., in Flevares, L. (2009). Using children’s literature to teach standard-based science concepts in early years. Early Childhood Education Journal, 36(5),

415–422. Pridobljeno s

https://www.researchgate.net/publication/226943724_Using_Children's_Literatur e_to_Teach_Standard-Based_Science_Concepts_in_Early_Years

Schank, R. (1995). Tell me story: Narrative and intelligence. Evanston, IL: Northwestern

University Press. Pridobljeno s

https://books.google.si/books?id=3fah9UGzVJ8C&pg=PR4&lpg=PR4&dq=Tell+

me+story:+Narrative+and+intelligence.+Evanston,+IL:+Northwestern+University +Press.&source=bl&ots=z9APqLkwAb&sig=gMYDh01nHFSVeceFPRxNYNd0c RY&hl=sl&sa=X&ved=0ahUKEwiB7rzTu_TOAhXIXSwKHazuBScQ6AEILDA C#v=onepage&q=Tell%20me%20story%3A%20Narrative%20and%20intelligenc e.%20Evanston%2C%20IL%3A%20Northwestern%20University%20Press.&f=fa lse

Vodopivec, I., Papotnik, A., Gostinčar Blagotinšek, A, Skribe Dimec, D., Balon, A. (2011).

Učni načrt. Naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno s http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovlje ni_UN/UN_naravoslovje_in_tehnika.pdf

Wells, R. in Zeece, P. D. (2007). My place in my world: Literature for place-based environmental education. Early Childhood Education Journal, 35(3), 285–291.

Pridobljeno s

https://www.researchgate.net/publication/225594680_My_Place_in_My_World_

Literature_for_Place-Based_Environmental_Education

Wolfenbarger, C. D., in Sipe, L. R. (2007). A unique visual and literary art form: Recent research on picturebooks. Language Arts, 84(3), 273–280. Pridobljeno s http://repository.upenn.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1031&context=gse_pubs Zlata hruška. (b. d.). Pridobljeno s http://www.mklj.si/zlata-hruska

10 PRILOGE

Priloga 1

Atkinson idr., 2009: Shema za ocenjevanje

Slika 1

Shema za ocenjevanje oz. vrednotenje poljudnoznanstvenih knjig

Naslov knjige: Avtor:

ISBN: Datum objave: Delo je razprodano _____Da ____ Ne

(Če je delo razprodano, natančno preverite, ali je znanstvena vsebina še relevantna.)

Znanstvena vsebina knjige: (Označite vse veljavne trditve.)

___ Podrobnosti, ki so jih raziskali priznani znanstveniki ___ Dejstva/Koncepti

___ Znanost predstavi s pomočjo privlačne/zabavne zgodbe ___ Podrobnosti o eksperimentih Pred ocenjevanjem knjige odgovorite na ta tri vprašanja:

1. Ali knjiga vsebuje resne znanstvene vsebine (prikazuje znanstvenike na delovnem mestu in/ali znanstvene informacije)?

2. Je znanstvena vsebina natančna (besedilo, obseg, besedišče in upodobitve)?

3. Ali je znanstvena vsebina relevantna?

Če ste na katero izmed teh treh vprašanj odgovorili z »Ne«, potem z ocenjevanjem zaključite.

Znanstveni kriteriji

Ali je znanstvena vsebina v knjigi predstavljena na »vsakodnevni način«, tako da jo lahko 5 4 3 2 1 učenci povežejo z lastnimi izkušnjami ali da lahko sodelujejo kot »znanstveniki v nastajanju« Da Delno Ne (npr. postavljajo vprašanja »Zanima me« in nadaljujejo z raziskovanjem)?

Komentarji:

Je znanstvena vsebina poosebljena s pomočjo realne osebe ali znanstvene prakse 5 4 3 2 1 (predstavlja znanstveno raziskovanje/odkritje »v akciji« s pomočjo privlačnega Da Delno Ne pripovedovanja, ki predstavlja posebne raziskovalne sposobnosti strokovnjakov?

Komentarji:

Je znanstvena vsebina knjige intelektualno in razvojno primerna za ciljno občinstvo? 5 4 3 2 1 Da Delno Ne Komentarji:

Merila pismenosti – oblikovana tako, da so primerna za poljudnoznanstvene/leposlovne žanre

In document Vključevanje slikanic v poučevanje naravoslovja od prvega do petega razreda (Strani 57-0)