učitelj VJIU ni učitelj VJIU
model A Težko je zajeti vsebine vseh predmetov. Ker osebno nimam dovolj znanja tujega jezika.; ker so učenci 1.–3. razreda premajhni in premalo jezikovno spretni za kaj drugega;
ker mi je najbližji; ker otroka pripravlja za nadaljnji študij in življenje v tujini; ker mislim, da je vseeno najpomembnejše znanje maternega jezika.
model B Učenci spoznavajo in/ali utrjujejo svoje znanje še v TJ, kar jim omogoča lažji sistematičnem menjavanju pa lahko teme izbereš oz jih prilagodiš (npr. isto temo izvedeš kot uro utrjevanja in kot uro obravnavanja učne snovi).; ker ni mogoče popolnoma vseh vsebin in ves čas obravnavati v TJ; zaradi lažjega preverjanja vsebin, ciljev; je bolj odprt, nudi večjo fleksibilnost in možnost izbire; potrebno je dobro načrtovati, kateri cilji predmeta morajo biti doseženi in kateri jezikovni cilji temu ustrezajo; noben model ni idealen. Pri nas uporabljamo vse, po delčkih.
Osebno mi je blizu model B; v Sloveniji
Ker učiteljica prilagodi jezik glede na potrebo. Vsi učenci namreč niso dojemljivi za TJ in rabijo kakšno razlago in navodilo v maternega jezika vskoči, da razumevanje steče; učitelji moramo biti fleksibilni in se prilagajati učencem ter njihovim sposobnostim ter učnim vsebinam; včasih učenci ne razumejo navodil v tujem jeziku.
Vsi učenci ne dojemajo oz. jezika ne usvojijo kar takoj; ker so nekatere vsebine prezahtevne, da bi jih razlagal v tujem jeziku, govorim o učno šibkih učencih; ker je najbližji integrirani metodi poučevanja, ki mi je najbližja; ker se sistematično menjava učni in tuj jezik, kar je smiselno; ker se lahko sistematično prilagaja glede na obravnavane snovi; ker zagovarjam sistematično učenje
pripravljeni, čeprav je dolgoročno najboljši; v prvem triletju zagotovo B, za starejše učence – 3. triletje in kasneje pa D; po opisu mi je še kar ustrezal, sicer pa menim, da je učenje po tej metodi za splošno populacijo na RS npr. že v 1.
preverjanje razumevanja vsebin,ciljev; ker učenci lažje sledijo, če že nekaj slišijo v učnem jeziku; primerno za začetno spoznavanje jezika. Za mlajše otroke je bolj pomembno, da povežejo jezik s temo.
Starejšim učencem pa tudi Model C, predvsem komunikacija in izkušnje s tujino;
največ učinka, a zahteva dobre priprave, uskladitve (C pri nas ni izvedljiv; D – nekaterim (npr. Romom) je še SLJ tuji jezik;
ker je zelo fleksibilen, prilagodljiv in najbolj življenjski; učitelj mora izbrati temo, ki jo lahko poučuje v tujem jeziku, tako da uresniči tudi jezikovne cilje. Nekatere teme so zelo hvaležne za poučevanje v tujem jeziku, nekatere pa ne. Slovenščino bi izključila iz VJIU; ker se ves čas prilagajamo glede na snov; najbolj je podoben integraciji tujega jezika po celostni metodi konvergentne pedagogike; mislim, da je kontinuirano, prisotno pri vseh predmetih, ves čas pouka;
glede na temo vsak učitelj prilagodi koliko učnega in tujega jezika vključi; ta se mi zdi organizacijsko najbolj primeren za timsko delo; učitelj lahko bolj prilagaja učencem in ni vse tako zelo ukalupljeno; ker bi potrebovala sodelovanje z učiteljico, ki obvlada jezik; v 1. triadi mora prevladovati slovenščina; ker bi se splošna razgledanost s tem izboljšala; učitelj sam presodi kdaj bo uporabil VJIU, po mojem mnenju pride v poštev predvsem pri utrjevanju snovi in ne pri usvajanju novih znanj; ker lahko kot učitelj mimogrede vključiš angleške izraze, pesmice, rime, ki sovpadajo s tvojo temo; ker učenje jezika poteka v kontekstu obravnavane snovi;
glede na starost in razvojno stopnjo učencev v 1. Triletju; problem je tudi razvijanje pojmov v SLJ, ki v tej starostni dobi še niso razviti tako zelo, da bi jih lahko usvojili v TJ.
vsebine, ki so otrokom znane (čl. telo, barve, čustva …), jih z lahkoto usvojijo in jih je tudi smiselno učiti v TJ. težje je usvajati učno snov, ki je zanje nova, gradijo novo znanje pa še jezik. Mislim, da je učenje konceptov v TJ bolj primerno za starejše učence in odrasle.
Bolj si predstavljam B model, pri katerem se menjavata materni in tuji jezik glede na učno snov in učni predmet
model C Najbolj enostavna varianta je prisotnost učitelja določenega predmeta iz tujine, ki uporablja tuj jezik kot materni jezik.
Učenci osebo povežejo z jezikom.
Enostavneje je tudi zaradi težav z usposobljenostjo kadrov. Učitelj tujega jezika pri nas bi ob konstantnem delu za metodo VJIU pri drugih predmetih potreboval poglobljeno znanje iz vsebin predmeta, ki bi ga VJIU poučeval, učitelj predmeta pa bi prav tako potreboval dodatna znanja iz tujega jezika.; Zaradi raznolikega predznanja in interesa učencev.
Ker prinašajo tujejezični komunikatorji ('nativespeaker') večjo vrednost in pravilnejši vpogled v melodičnost jezika. ; Ker se mi zdi, da prinese neko širino. Spoznavanja drugih kultur, pogledov, navajanje na strpnost, spoznavanje drugačnosti. Večja pristnost.;
Organizacijsko najlažje izvedljiv.; Ker menim, da s komunikacijo učenci pridobijo največ (melodiko jezika, besedni zaklad, sproščenost pri govorjenju).
Ena izmed učiteljic, ki poučuje po metodi VJIU, je kot odgovor podala dva modela (B in C):
»Zame sta sprejemljiva oba modela, odvisno od razpoložljivosti, fleksibilnosti kadrov in sodelovanja med učitelji. Model A je tog in umeten, za D ne vidim podlage. B in C sta živa in odprta.«
Učitelji, ki ne poučujejo po metodi VJIU in so ostali neopredeljeni, so navedli:
- Ne morem se odločiti.
- Nobena, ker se 'posiljuje' vse učne vsebine s tujim jezikom in na koncu ni jasno, kaj naj bi sploh znali. Za otroke, ki jim angleščina 'ne leži', je to poleg novih pojmov dvojno delo.
- Ne vem, ker ne poznam dovolj, da bi lahko sodila.
- Noben model mi ne ustreza, ker sem zagovornik učenja in poučevanja predvsem v
b. Boljše znanje tujega jezika učencev. 67,86 % (19) 73,27 % (74) c. Boljše znanje vsebine učencev. 17,86 % (5) 8,91 % (9) d. Napredek na področju maternega jezika
h. Učenci znajo tuji jezik bolje kot pri kateri koli drugi metodi poučevanja tujega jezika.
46,43 % (13) 20,79 % (21)
i. Drugo 7,14 % (2) 9,90 % (10)
Graf 24: Prednosti metode VJIU
Učitelji VJIU kot prednost najpogosteje navajajo razgiban pouk (86 %), boljše znanje tujega jezika učencev (68 %), večjo motivacijo za učitelje in učence (61 %), to, da učenci znajo tuji jezik bolje kot pri kateri koli drugi metodi poučevanja tujega jezika (46 %), prednost učencev pri študiju v tujini in doma (46 %), proste roke učiteljev pri izbiri literature (39 %), napredek na področju maternega jezika učencev (11 %), drugo (7 %). Kot drugo so učitelji navedli:
- Bolj naravno učenje, učenci se učijo prek vsebin, povezanih z njihovim vsakdanom.
- Pouk pokaže takoj uporabno vrednost skozi sporazumevanje.
Učitelji, ki ne poučujejo po metodi VJIU, pa so kot prednosti navedli boljše znanje tujega jezika učencev (73 %), razgiban pouk (72 %), večjo motivacijo za učence in učitelje (43 %), prednost učencev pri študiju v tujini in doma (32 %), učenci znajo tuji jezik bolje kot pri kateri koli drugi metodi poučevanja TJ (21 %), učitelji imajo proste roke pri izbiri literature (15 %), drugo (10 %), boljše znanje vsebine (9 %), napredek na področju maternega jezika (7 %). Kot drugo so učitelji navedli:
- Odvisno je, kako učitelj izvaja pouk, kakšen je njegov odnos do učenja, koliko ima razjasnjeno filozofijo poučevanja.
- Učenci morajo imeti neko predznanje teme v maternem jeziku, da lahko lažje sledijo.
- Menim, da nisem dovolj kompetentna za to oceno.
- Ne vem, ne poznam dovolj.
- Spontano vstopanje v tuji jezik.
- Učenci spoznajo TJ kot način pogovora, ne kot predmet.
SLABOSTI METODE VJIU
Preglednica 34: Slabosti VJIU
UČITELJ VJIU NI UČITELJ VJIU a. Učenci se slabo naučijo vsebino. 3,57 % (1) 14,85 % (15) b. Učenci se slabo naučijo uporabljati
tuji jezik.
0,00 % 0,99 % (1)
c. Nerazumevanje jezika in posledično nezmožnost naučiti se vsebine.
17,86 % (5) 43,56 % (44)
d. Nazadovanje na področju maternega jezika.
0,00 % 10,89 % (11)
e. Premalo učnih pripomočkov. 25,00 % (7) 16,83 % (17)
f. Nižja motivacija učencev. 0,00 % 0,99 % (1)
g. Slabše znanje slovnice tujega jezika. 7,14 % (2) 11,88 % (12) h. Potrebno je več časa, da učenci
usvojijo določeno snov v tujem jeziku.
42,86 % (12) 42,57 % (43)
i. Več časa porabljenega za pripravo učiteljev.
71,43 % (20) 46,53 % (47)
j. DRUGO 21,43 % (6) 16,83 % (17)
Graf 25: Slabosti VJIU
Učitelji, ki poučujejo po metodi VJIU, kot slabosti navajajo več časa, porabljenega za pripravo učiteljev (71 %), več časa porabljenega za usvojitev snovi v tujem jeziku (43 %), premalo učnih pripomočkov (25 %), drugo (21 %), nerazumevanje jezika in posledično nezmožnost naučiti se vsebine (18 %), slabše znanje slovnice tujega jezika (4 %). Kot drugo so učitelji navedli:
- VJIU nima zgoraj naštetih pomanjkljivosti.
- Premalo izkušenj učitelja.
- Pomembno je veliko sodelovanja med predmetnim in jezikovnim učiteljem, za katerega velikokrat zmanjka časa.
- V tujem jeziku se lahko naučijo manj, vendar manj je lahko tudi več.
- Premalo sem uporabljala to metodo, da bi povezala slabosti.
- Ob premišljenem načrtovanju in kakovostni izvedbi slabosti ni. Poučevanje slovnice pa je nepotrebno, če učenci znajo uporabljati jezik na nek način že kot materni govorci TJ.
- V prvem triletju morata biti dva učitelja.
Učitelji, ki ne poučujejo po metodi VJIU, kot slabosti navajajo več časa, porabljenega za pripravo učiteljev (57 %), nerazumevanje jezika in posledično nezmožnost naučiti se vsebine (44 %), učenci potrebujejo več časa, da usvojijo določeno snov v tujem jeziku (43 %), premalo učnih pripomočkov (17 %), drugo (17 %), učenci se slabo naučijo vsebino (15 %),
(11 %), učenci se slabo naučijo uporabljati tuji jezik (1 %), nižja motivacija učencev (1 %).
Kot drugo so učitelji navedli:
- Ne vem, ne poznam dovolj.
- Premalo izkušenj učitelja.
- Nič od navedenega.
- 'Posiljevanje' z angleščino. Poudarek osnovne šole je in mora biti materni jezik!
- Veliko besedišča se uporabi samo enkrat oz. premalokrat, da bi ga učenci lahko popolnoma osvojili.
- Učitelji nimajo dovolj znanja za takšno poučevanje.
- Ne morem predvidevati, če te metode ne uporabljam, vsako metodo treba na otrocih uporabiti, potem lahko daješ svoje mnenje.
- Če so, se to lahko pokaže pri analizi dela.
- Menim, da nisem dovolj kompetentna za to oceno. Hkrati pa lahko rečem le, da metode ne poznam dovolj temeljito in da se mi metoda, kot mi je bila predstavljena, zdi premalo sistematična in brez prave jezikovne zanke; tuji jezik na tej stopnji pa potrebuje sistematično ponavljanje in utrjevanje.
- Zelo naporno izvajanje takšnega pouka, še posebej, če je veliko TPR aktivnosti so težave z disciplino, težko je izvajati pouk v večjih razredih.
- Neusposobljenost na področju tujega jezika razrednih učiteljev.
USTREZNOST PREDMETNIH PODROČIJ ZA VJIU