• Rezultati Niso Bili Najdeni

KAZALNIKI KAKOVOSTI-PREPREČEVANJE PADCEV NA KLINIČNEM ODDELKU ZA PLJUČNE BOLEZNI IN

In document let 10 (Strani 27-30)

ALERGIJO GOLNIK

Marija Bistan, sms,

Bolnišnica Golnik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo e-mail: marija.bistan@klinika-golnik.si

UVOD

Bolnik, ki mora ostati v bolnišnici zaradi diagnostike ali zdravljenja, doživi neke vrste šok ali stres. Pogosto ga spremljajo svojci in pričakujejo, da bodo zdravstveni delavci v času njegove hospitalizacije poskrbeli tudi za njegovo varnost. Varnost je bolnikova pravica. V bolnišnicah pa prihaja žal tudi do nesrečnih dogodkov. Med nesrečne dogodke, do katerih prihaja v bolnišnicah spadajo :

padci, zdrsi ali udarnine in poškodbe ob le teh;

poškodbe zaradi opeklin;

napake v zdravstveni oskrbi in negi;

napake v identiteti bolnika;

samopoškodbe bolnika;

izguba bolnikove lastnine;

pogrešan bolnik.

Preprečevanje padcev na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo Golnik Na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo (KOPA) Golnik v okviru krožkov kakovosti že od leta 2003 deluje tudi krožek za preprečevanje nesrečnih dogodkov, ki obravnava predvsem problematiko iz področja padcev. Skupino sestavljamo predstavnice posameznih bolniških oddelkov Bolnišnice Golnik. Srečujemo se 2-krat mesečno in se pogovarjamo o problemih, ki se nanašajo na problematiko v povezavi s padci na posameznih bolniških oddelkih in predlagamo preventivne in korektivne ukrepe. Organiziramo učne delavnice, kjer skušamo medicinske sestre izobraziti iz področja uporabe sheme za oceno tveganja, da bolnik pade in uporabo pripomočkov za zagotavljanje varnosti.

Način obdelave padca na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo Golnik Bolnik, ki je sprejet na KOPA Golnik je na bolniškem oddelku ocenjen po Shemi za oceno tveganja, da bolnik pade. Na podlagi rezultatov, ki smo jih dobili iz analiz poročil ob prijavi nesrečnih dogodkov – padcev v preteklih letih, smo prilagodili dejavnike tveganja glede na

Diplomirana medicinska sestra dokumentacijo vsakega bolnika, ki je ogrožen da pade označi z barvnim indikatorjem.

Poročilo o nesrečnem dogodku

Na KOPA Golnik izpolnimo poročilo o nesrečnem dogodku-padcu tudi za vse tiste primere, ko bolnik naknadno pove, da je padel ali zdrsnil. Poročilo o nesrečnem dogodku razdelimo na pet delov:

1. del: podatki o bolniku: v zgornji levi kot nalepimo nalepko z bolnikovimi podatki, nato datum in uro padca ter bolniški oddelek na katerem se je pripetil padec, kraj padca ter datum sprejema v bolnišnico ter podpis prijavitelja.

2. del: natančno opišemo zakaj in kako je prišlo do padca ter uro, ko smo obvestili zdravnika 3. del: izpolni dežurni ali oddelčni zdravnik in sicer: ukrepe ob dogodku, pregled bolnika, se podpiše in napiše uro, ko je pregledal bolnika.

4. del:izpolni sobni zdravnik dan po dogodku, bolnika pregleda in napiše morebitne spremembe in nadaljnje ukrepe, se podpiše in napiše uro in datum.

Poročilo napišemo v dvojniku. En izvod damo v popis bolnikove dokumentacije, drugega v tajništvo zdravstvene nege, od koder se vrne k članicam krožka za nadaljnjo obdelavo in analizo podatkov.

5. del:napišemo vzrok padca, ocenimo dodatne dejavnike, ki so privedli do padca, oceno dejavnikov tveganja ter potrebe po zdravstveni negi.

Analiza poročil o padcih

Analizo poročil o padcih delamo vsak mesec. Obdelujemo naslednje podatke:

število padcev po posameznih bolniških oddelkih;

izračunamo povprečno starost bolnikov;

čas padca po izmenah;

kraj, kjer se je zgodil padec;

posledice, ki so nastale ob padcu;

kateri dan po sprejemu se je pripetil padec;

kategorija bolnikov;

povprečno število točk pred in po padcu;

ali je bil spremenjen načrt zdravstvene nege zaradi padca;

koliko obrazcev je izpolnjenih pomanjkljivo;

čas, ki je potekel od padca pa do prihoda zdravnika;

vzrok za padec;

dodatne dejavnike tveganja;

padce iz postelje po posameznih bolniških oddelkih;

izračunamo tudi odstotek padcev na tisoč oskrbnih dni.

Ob koncu leta naredimo še letno poročilo, ter primerjalno študijo iz preteklih let. Mesečno poročamo na sestrskih sestankih, se o najbolj kritičnih primerih pogovorimo in sprejemamo korektivne ukrepe.

potrebe bolnikov. Rezultati so pokazali, da smo imeli prenizko ocenjene bolnike za padec glede na pogostost pojavov padca.

Definicija padca

Za padec smatramo vse okoliščine, ko bolnik nenadoma in nehote pade na tla ali površino, ki je nižja od tiste v kateri se je predhodno nahajal (Oliver in sod., 1997).

Pomembna dokumentacija za preprečevanje padcev, ki jo uporabljamo na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo Golnik

Shema za oceno tveganja, da bolnik pade

Navodila-smernice za uporabo sheme za oceno tveganja, da bolnik pade

Poročilo o nesrečnem dogodku

Klinična pot o pojavu nesrečnega dogodka

Analize poročil o nesrečnem dogodku-padcu, temu sledijo notranji nadzor in korektivni ukrepi

Shema za oceno tveganja, da bolnik pade

Dokument opremimo z bolnikovimi podatki, označimo datum in uro sprejema, ter datum prve ocene. Diplomirana medicinska sestra med pogovorom z bolnikom izbira med dejavniki tveganja: oslabelost, vrtoglavica, zmedenost, terapija s kisikom, motnje gibanja, padec v zadnjem letu, pogosto uriniranje, inkontinenca, starost, odtegnitev od alkohola, zdravil,… Dejavnike ovrednoti od 1 do 3 točk. Pri vsoti 5 točk ali več je bolnik že ogrožen za padec. Da bi preprečili padec in bolnik ne bi utrpel telesnih poškodb, načrtujemo aktivnosti zdravstvene nege. V načrtu zdravstvene nege medicinska sestra izbira med naslednjimi aktivnostmi:

uporaba varnostnih ograjic;

ustrezna obutev-copati bolnika;

bolnika poučiti naj vstaja počasi ali zahteva pomoč in spremstvo pri hoji ter nadzor med odvajanjem;

namestitev klicne naprave na doseg roke, da lahko bolnik pokliče pomoč, kadar jo potrebuje

pri uporabi fiksacijskih pripomočkov se vedno posvetujemo z zdravnikom, le ta jih mora predpisati tudi na terapevtsko listo. V takšnih primerih se vodi kontrola bolnikov po standardu, ki velja za našo bolnišnico in drugo.

Pri ocenjevanju upoštevamo navodila za uporabo Sheme za oceno tveganja, da bolnik pade in tako dosežemo enotno delo vseh zaposlenih v zdravstveni negi.

Smernice za uporabo sheme za oceno tveganja, da bolnik pade

Shema za oceno tveganja dobi bolnik že v sprejemni ambulanti.

Diplomirana medicinska sestra oceni po shemi sprejete bolnike od 7-22 ure.

Ponovna ocena se izvaja tretji dan po sprejemu , ne izvaja med vikendom, ampak se naredi na prvi delovni dan .

Bolnika ponovno oceni po vsakem padcu ali ob spremembi zdravstvenega stanja .

Če bolnik nima točk, v shemo zabeleži, da je število točk nič.

Graf št. 4: Kraj padca

Največ padcev se zgodi v bolniški sobi ob bolniški postelji. Ostali padci se zgodijo na hodniku bolniškega oddelka , v kopalnici in stranišču. Zabeležene pa imamo tudi padce , ki so se zgodili v avli bolnišnice , pred vhodom v bolnišnico in v parku

Graf št. 5: Posledice padcev

Približno dve tretjine vseh padcev , ki se zgodijo na KOPA Golnik se konča brez telesnih poškodb za bolnika. Med lažje poškodbe prištevamo odrgnine, manjši hematom in bolečino, ki mine v 24-urah. Rano, ki jo je potrebno zašiti in zlom kosti pa prištevamo med težje posledice padca.

Graf št. 6: Odvisnost od zdravstvene nege glede na kategorizacijo bolnikov

Več kot 50% bolnikov, ki so padli,.je bilo razvrščenih v drugo kategorijo glede potreb po zdravstveni negi.

Grafični prikaz analize poročil o padcih

V obdobju od 1.1.07 do 31.8.07 je bilo na KOPA Golnik evidentiranih 72 padcev.

Graf št. 1: Število padcev po mesecih

Največ padcev se zgodi v zimskem in hladnejšem obdobju , kar je povezano z diagnozo bolnikov, ki se zdravijo na KOPA Golnik..

Graf št.2: Odstotek padcev po spolu

Glede na število sprejetih po spolu, je tudi število padcev po spolu sorazmerno razdeljeno.

Graf št.3: Število padcev po izmenah

Prikazana je pogostnost padcev glede na nočno, popoldansko in dopoldansko izmeno. 57%

padcev se je zgodilo ponoči. Nočna izmena traja 10 ur, prisotnega je manj osebja. Nekateri dejavniki tveganja za padec so bolj izraženi ponoči (motnje spanja, nemir, zmedenost)

Graf št. 7: Vzroki za padec

Vzrokov, ki privedejo do padca, je lahko več. Povezani so s simptomi bolezni, aktivnostjo in starostjo bolnikov. Na KOPA Golnik smo po prvem letu delovanja krožka in opravljenih analizah izbrali pet najpogostejših vzrokov, ki privedejo do padca. Najpogostejši vzrok je oslabelost združena z zmedenostjo in potrebo po odvajanju, sledi ji vrtoglavica skupaj s potrebo po odvajanju.

Graf št. 8: Dodatni dejavniki tveganja za padec

Dodatni dejavnik, ki privede do padca je v 90% neupoštevanje navodil negovalnega osebja.

Bolniki, ki potrebujejo pomoč in so ogroženi za padec so opozorjeni, da naj ne vstajajo sami iz postelje in hodijo brez pomoči. Vendar tega nasveta ne upoštevajo, ker je prisotna zmedenost ali pa precenijo svoje sposobnosti. Kot dodatni dejavnik imajo pogosto vpliv tudi zdravila, kot so analgetiki in pomirjevala, ki jih prejema bolnik.

SKLEP

Za bolnikovo varnost v času hospitalizacije smo odgovorni vsi v zdravstvenem timu.

Pomembno je naše sodelovanje in dobro poznavanje bolnikov in njihovih življenjskih navad.

Skrbno spremljanje in analiziranje padcev nam omogoča sprejemanje korektivnih in preventivnih ukrepov, ki zvišujejo kakovost zdravstvene nege. Za zbiranje podatkov o bolniku je pomembna komunikacija z bolnikom, njihovimi svojci in med člani tima zdravstvene nege in širšega zdravstvenega tima.

LITERATURA IN VIRI

1. Gradivo krožka kakovosti za preprečevanje padcev Bolnišnice Golnik, KOPA Golnik: 2003, 2004, 2005.

2. Oliver D, Britton M, Seed P, Martin FC, Hopper AH. Development and evaluation of evidence based risk assessment tool (STRATIFY) to predict which elderly inpatients will fall: case-control and cohort studies. BMJ 1997; 315: 1049-53.

VARNOST DOJENČKA IN OTROKA S PRIROJENO

In document let 10 (Strani 27-30)