Rezultati in diskusija
4.2 Skladišče
Graf na sliki 4.2 prikazuje dnevno spreminjanje koncentracij hlapnih organskih spojin v prostorih skladišča. Mogoče je opaziti, da je v času prve izmene (od 7:00 do 14:00) koncentracija VOC v prostoru relativno nizka glede na popoldansko izmeno, kjer je opazen trend naraščanja koncentracije. Vzrok za nizko koncentracijo lahko najdemo v namenskem prezračevanju prostora z odpiranjem nakladalnih vrat, kjer smo uspeli dokazati, da je kljub velikim koncentracijam možno izboljšanje ob ustreznem prezračevanju. V dopoldanskem času izstopa porast koncentracije v času med 9:30 in 11:30 uro, ko je bilo v teku nakladanje za katerega se uporablja viličar, ki ga poganjamo na dizelsko gorivo. Zaradi izpustov, ki nastanejo pri delovanju viličarja, se koncentracija hlapnih organskih spojin dvigne. Točnega podatka ali je dvig koncentracije zgolj lokalen ali v celotnem skladišču, zaradi načina merjenja ni mogoče določiti. V času popoldanske izmene, med 14:00 in 21:30 uro, so bila nakladalna vrata zaprta, kar je vidno v precejšnjem dvigu koncentracije VOC v prostoru. Posledica občutnejše rasti, predvsem v času med 14:30 in 18:00 uro je tudi posledica vdora kontaminiranega zraka iz sosednjega povezanega prostora, v katerem je ena izmed proizvodnih linij. Občuten padec koncentracije je viden v času med 18:00 in 19:00 uro, ko v proizvodnji poteka odmor za malico, zaradi česar se proizvodnja ustavi, zrak tam se razbremeni in manj kontaminiran vstopa v skladišče. V obdobju po 19:30 uri je viden padec, ki je posledica načrtnega naravnega prezračevanja z odpiranjem vrat, kjer smo zopet dokazali, da ustrezno intenzivno prezračevanje omogoča, kljub nespremenjenim pogojem dela, relativno nizke koncentracije hlapnih organskih spojin predvsem glede na čas, ko prostora ne prezračujemo.
Rezultati in diskusija
4.3 Proizvodnja
V primeru proizvodnje je bila analizirana samo ena od linij, ki se nahaja v istem nadstropju kot skladišče in je povezana s skladiščem in ostalimi analiziranimi prostori. Časovni potek koncentracij v različnih obdobjih dneva prikazuje graf na sliki 4.3. Vidno je, da je v začetku izmene, ko potekajo priprave na proizvodnjo – priprava potrebnega materiala (stroj v tem času miruje), koncentracija hlapnih organskih spojin relativno nizka in se v tem časovnem intervalu bistveno ne spreminja. Prvi skok v koncentraciji je viden, ko se proizvodnja okrog 8.30 začne. Kljub temu, da je aktivnost v času začetka proizvodnje in malice – čas malice podaja del najnižje koncentracije, ki jo dosežemo v času obratovanja (ob 10:30 uri), velika, lahko koncentracijo VOC zadržimo na relativno nizkem nivoju ob ustrezno intenzivnem prezračevanju, kar je vidno na spodnjem grafu. Vidno je da se po menjavi izmene ob 14:00 uri koncentracija VOC v zraku približno linearno povečuje do 18:30 ure, z izjemo manjšega padca, ki je viden ob 16:30 uri, ko imajo delavci v proizvodnji odmor. Iz poteka koncentracije lahko ugotovimo, da v tem času proizvodnji prostor ni bil ustrezno prezračevan oz. sploh ni bil. Občuten padec koncentracije se zgodi ob 18:30 uri, ko je v proizvodnji odrejen pol urni odmor za malico. Lepo je vidno, da stroj v tem času stoji in ne obremenjuje zraka. Po malici je bil prostor za približno uro ustrezno prezračevan, kar je vidno v stagnaciji koncentracije v tem obdobju. Določen skok koncentracije je viden tudi ob koncu delovnega dne, ko stroji še vedno delajo, glede na rast koncentracije pa zopet lahko sklepamo, da so bila vrata proizvodnje zaprta, zato je koncentracija narasla.
Slika 4.3: Koncentracija hlapnih organskih spojin tekom dneva v proizvodnji 0
Rezultati in diskusija
4.4 Pisarna
Zadnji analiziran prostor je bil pisarna, ki se nahaja v sklopu skladišča in je od njega ločena z vrati. Ker v osnovi pisarna ni tako izrazito obremenjena s hlapnimi organskimi spojinami, smo v njej analizirali obremenjenost zraka z ogljikovim dioksidom.
Spreminjanje koncentracij CO2 v pisarni tekom dneva prikazuje graf na sliki 4.4. V skladiščnem delu je poleg dveh pisarniških delavcev prisotnih tudi sedem delavcev v skladišču, ki občasno obiščejo pisarno. Na grafu sta vidna precej izrazita vrhova, ki ponazarjata skok vrednosti koncentracij. Prvi vrh je moč pripisati jutranjemu sestanku pred začetkom dela, ki običajno poteka v pisarni. Porast koncentracije ogljikovega dioksida je posledica povečane oddaje
ogljikovega dioksida od ljudi, ki so prisotni v pisarni. Vrednost koncentracije se v času po jutranjem sestanku do 12:30 ure, ko je zopet viden kratkotrajni porast koncentracij zaradi pavze, ki jo delavci preživijo v pisarni, ne spreminja bistveno. Prisotna so majhna nihanja, ki so posledica odpiranja in zapiranja vrat pisarne zaradi interakcije med vodjo in delavci v skladišču. Drugi glavni vrh je viden pred iztekom delovnega časa prve izmene ob 14:00 uri, ko v pisarni poteka sestanek pred zaključkom dela, kar poveča obremenitev prostorskega zraka. Do večernih ur se koncentracija bistveno ne spreminja, saj popoldanska izmena pisarne ne uporablja. Manjši porast je viden zgolj pred iztekom delovnega časa druge izmene, ko določen del proizvodnih delavcev uporablja pisarno za tiskanje transportnih nalepk.
5 Zaključki
Na podlagi rezultatov meritev lahko zaključim, da je z izjemo pisarne kakovost zraka v prostorih precej sporna. Če je dovoljena vrednost določena pri 5, lahko zaključim, da je bila vrednost obremenjenosti s hlapnimi organskimi spojinami v vseh prostorih (razen pisarne, kjer sem meril onesnaženost s CO2) presežena v celotnem delu dneva. Predvsem problematična se mi zdi obremenjenost v tehtalnici in proizvodnji, kjer maksimalne vrednosti obremenitve v nekaterih delih dneva tudi več kot 4-krat presežejo dovoljene vrednosti. Gre za zaskrbljujoče podatke, glede na poznano nevarnost, ki jo za zdravje ljudi predstavlja izpostavljenost hlapnim organskim spojinam. Za dodatno analizo, ki bi pokazala dejansko nevarnost za zdravje bi bilo potrebno izvesti natančne meritve, kjer bi določili točno določene hlapne organske spojine in na ta način njihov zdravstveni vpliv.
Zanimiva bi bila tudi raziskava med zaposlenimi, s katero bi lahko ugotovili, ali opažajo kakšne zdravstvene težave povezane z zadrževanjem v teh prostorih – ugotoviti morebiten pojav sindroma bolnih stavb. Poleg analiziranih prostorov bi bilo smiselno izvesti meritve tudi v ostalih, predvsem proizvodnih prostorih, kjer predvidevam da bi bile koncentracije glede na naravo dela in količino virov onesnaženja z VOC mogoče celo višje, kot so bile zaznane na podlagi meritev, ki sem jih izvedel. Rešitev vidim predvsem v ustrezno intenzivnem prezračevanju. Menim, da bi glede na naravo dela in izpostavljenosti takim koncentracijam različnih polutantov bilo potrebno vgraditi ustrezne prezračevalne sisteme, ki bi zagotavljali zadostno izmenjavo zraka in s tem odstranitev onesnažil. Prezračevanje se je pokazalo kot ustrezen način razbremenjevanja obremenjenosti s hlapnimi organskimi spojinami, kar je jasno vidno tudi na grafih, ki prikazujejo rezultate meritve.
Predlogi za nadaljnje delo
Sam bi predlagal vgradnjo centralnega prezračevalnega sistema z rekuperacijo za izrabo odpadne toplote, pri čemer menim, da bi bila potrebna izmenjava zraka glede na vrednosti, ki sem jih izmeril vsaj 2 h-1. Zavedam se, da taka vgradnja v precej stare prostore predstavlja zahteven projekt, tako izvedbeno, kot tudi finančno, a sem mnenja, da je zdravje zaposlenih vedno na prvem mestu, zato bi bila vgradnja takega sistema nujno potrebna. V kolikor bi do vgradnje sistema dejansko prišlo, bi ustreznost prezračevanja ponovno preverili z izvedbo meritev obremenjenosti zraka s hlapnimi organskimi spojinami. Smiselna bi bila tudi izvedba meritev posameznih in ne samo skupnih organskih hlapnih spojin, s čimer bi lahko določili kritične organske spojine in sprejeli ustrezne ukrepe za njihovo zmanjšanje ter tako dodatno zaščitili delavce.
Literatura
[1] M. Prek: Zapiski pri predmetu Notranje okolje, Ljubljana 2018
[2] M. Prek: Kakovost zraka: Predloga laboratorijske vaje. Dostopno na:
http://lab.fs.uni-lj.si/los1/wp-content/uploads/notranje-okolje/kakovost-zraka-objava.pdf,
[3] Pravilnik o prezračevaju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/02 105/02) [4] H. Recknagel, E. Sprenger, E. R. Schramek, D. Čeperković: Grejanje i klimatizacija,
uključujući toplu vodu i tehniku hlađenja. Vrnjačka Banja, 2004.
[5] M. Prek: Mešalno prezračevanje: Predloga laboratorijske vaje. Dostopno na:
[6] L. Corra: CHILDREN AND NOISE - Children ’ s Health and the Environment, World Health Organisation., str. 1–67, 2009.
[7] C. Jiang, S. Li, P. Zhang, J. Wang: Pollution level and seasonal variations of carbonyl compounds , aromatic hydrocarbons and TVOC in a furniture mall in Beijing , China, Building and Environment, str. 227–232, 2013
[8] G. Patricia, R. Fern, S. Rossini-oliva, A. Franco-salas, P. Luis: Volatile organic compounds removal by means of a felt-based living wall to improve indoor air quality, Atmospheric Pollution Research, 2020
[9] R. Barro, J. Regueiro, M. Llompart, C. Garcia-jares: Analysis of industrial contaminants in indoor air : Part 1 . Volatile organic compounds , carbonyl compounds , polycyclic aromatic hydrocarbons and polychlorinated biphenyls, Journal of Chromatography A str. 540–566, 2009
[10] B. Berglund:ECA Indoor Air Quality & Its Impact On Man Report No 19: Total