KOVINSKA EMBALAŽA

V živilski industriji zelo pogosto uporabljamo kovinsko embalažo, saj ob pravilni izvedbi deluje najbolj popolno in celovito.

2.3.1 Materiali za izdelavo kovinske embalaže Kovinska embalaža je izdelana iz naslednjih materialov:

• bela pločevina – nastane s hladnim valjanjem mehkega jekla v plošče (trakove), na katere je nanesen kositer, ki pa ga vedno bolj izpodrivajo drugi elementi, predvsem krom.

Da je lahko ta nanos čim manjši (zaradi cene), je površina še prevlečena s posebnimi laki, ki preprečijo poroznost in s tem neposreden stik živila z jekleno plastjo pločevine. Iz bele pločevine izdelujejo pločevinke, pokrovčke,

• črna pločevina – ravno tako nastane z valjanjem mehkega jekla v trakove, ki pa so brez nanosa kositra ali kroma in tako niso primerne za pakiranje živil (Cegnar, 1990),

• aluminijeva pločevina – aluminij ima nizko gostoto (2700 kg/m³), dobro električno prevodnost, visoko trdnost, odpornost na korozijo, ga zlahka obdelujemo (valjamo, stiskamo, vlivamo, vlečemo, zvijamo), lahko ga legiramo z drugimi kovinami, s tem dosežemo večjo trdoto in ga oplemenitimo. Pri izdelavi aluminijeve pločevine aluminij valjajo v trakove. V kolikor so trakovi debelejši (do 0,5 mm) dobimo pločevino, če pa so tanjši (običajno okrog 10 µm), dobimo folijo.

2.3.2 Oblike kovinske embalaže 2.3.2.1 Pločevinke

Pločevinke za živilsko industrijo izdelujejo iz bele in aluminijeve pločevine. Debelina te pločevine je med 0,15 mm in 0,5 mm. Pločevinke lahko delimo na različne načine: glede na živilo, za katerega so namenjene, po številu delov iz katerih so sestavljene..:

1. tridelne pločevinke – izdelane so iz plašča, dna in pokrova. Plašč zvijejo iz ustrezno odrezanih plošč /1,2,3/ ter naredijo nepredušen spoj /4/. Spoj je lahko varjen, spajkan ali zapognjen. Nato na eni strani plašča namestijo dno /7/ in njegove robove zapognejo skupaj z robovi plašča /8,9/. Pokrov namestimo na enak način kot dno, vendar po polnjenju izdelka. K tridelnim pločevinkam prištevamo tudi pločevinke, pri katerih je pokrov preprosto poveznjen na pločevinko. Te pločevinke niso hermetično zaprte, zato so po potrebi ovite še s folijo iz umetnih mas – npr. škatle za bonbone, pralineje.

Slika 2.5: Stopnje izdelave tridelnih pločevink Vir: Robertson, G. L., Food Packaging, 1992.

2. dvodelne pločevinke – izdelane so iz posodice in pokrovčka. Posodica nastane z globokim vlečenjem pločevine. Imamo dve možnosti globokega vlečenja:

• vlečenje in likanje – pri tem načinu izsekano ploščo /1/ najprej razvlečejo v posodico z želenim premerom /3/, nato dalje likajo (tanjšajo) samo stene /4,5/, dno pa ostane debelejše in ga vbočijo/6/. Tako dno je potrebno pri izdelkih, ki imajo nadtlak. Na te pločevinke pritrdijo pokrov enako, kot pri tridelnih pločevinkah.

Slika 2.6: Stopnje izdelave dvodelnih pločevink z vlečenjem in likanjem Vir: Robertson, G. L., Food Packaging, 1992.

• vlečenje in vlečenje –pločevinaste plošče najprej vlečejo, da dobijo posodice, ki imajo velik premer /2/, nato nadaljujejo z vlečenjem, pri čemer je posodica vedno višja in ožjega premera /3,4/. Taka pločevinka je enake debeline na dnu in stenah. Nanje lahko pritrdimo pokrov na dva načina – robove pokrova zapognemo skupaj z robovi plašča (kot pri tridelnih pločevinkah), ali pa pokrov privarimo na posodico, ki je termolakirana, ravno tako je termolakiran tudi pokrovček (Robertson, 1992, Cegnar, 1990).

Slika 2.7: Stopnje izdelave dvodelnih pločevink z vlečenjem in vlečenjem Vir: Robertson, G. L., Food Packaging, 1992.

2.3.2.2 Tube

Tube izdelujejo s pomočjo vlečenja iz ploščic, podobno kot dvodelne pločevinke. Običajno so iz aluminija. Ko oblikujejo tubo, ostane odprt spodnji del, skozi katerega polnimo izdelek. Po polnjenju stroj tubo na robu stisne in prepogne. Bolj zanesljivo je, če po prepogibanju tubo še enkrat stisne (Cegnar, 1990).

2.3.2.3 Pokrovčki

Pokrovčke potrebujemo za zapiranje steklene embalaže, predstavljajo pa tudi zaključni del pločevink. Pokrovčki so ravno tako lahko iz bele ali pa iz aluminijeve pločevine. Za zapiranje steklene embalaže uporabljamo pokrovčke, ki so lakirani in imajo nanešeno tesnilno maso, ki omogoča dobro zapiranje in tesnjenje ter preprečuje prehajanje tekočin. Ločimo tri glavne skupine pokrovčkov za stekleno embalažo:

• pry-off pokrovčki (pry = vzvod) – to so pokrovčki, ki jih odpiramo z vzvodom. Sem spadajo omnia (alupo) pokrovčki, ki so iz aluminija, lakirani in s tesnilno maso. Pokrovčki so po obodu zaobljeni in med zapiranjem povzročimo, da zleze ta zaobljeni del pod rob kozarca. V to skupino prištevamo tudi kronske pokrovčke za zapiranje steklenic (mineralna voda, pivo,vino), ki so iz bele pločevine,

Slika 2.8: Pry off pokrovček

Vir: Robertson, G. L., Food Packaging, 1992.

• twist off pokrovčki (odvrteti s kozarca) – ti imajo na obodu različno število zob. Na grlu kozarca ali steklenice mora biti navoj. Zapiramo ga s privijanjem in odpiramo z odvijanjem,

Slika 2.9. Twist off pokrovček

Vir: Robertson, G. L., Food Packaging, 1992.

• P.T. pokrovčki (press on – twist off) – (pritisniti – odvrteti) – kot že ime pove, te pokrovčke pritrdimo na embalažo s pritiskanjem, odpiramo z odvijanjem. Tesnilna masa je, za razliko od prvih dveh skupin pokrovčkov, nanesena po celotni notranji površini pokrovčka . Ti pokrovčki so izdelani tako, da lahko po zapiranju embalaže, s pritiskom v sredino pokrova, preverimo ali je embalaža dobro zaprta (Robertson, 1992).

Slika 2.10: P.T. pokrovček

2.3.2.4 Folije

Izdelujejo jih s hladnim valjanjem aluminijeve pločevine v tanke trakove. Uporaba folij je lahko različna:

• pokrovčki – te folije so nekoliko debelejše, iz njih pa s pomočjo izsekovalnega stroja izsekajo pokrovčke. Lahko so termolakirane, v tem primeru pokrovček privarijo na posodico. V kolikor so lakirane z navadnim lakom, pokrovček zapognemo preko roba posodice,

• folije za ovijanje izdelkov – to je primerno za trde izdelke, npr. čokolado. Te folije predstavljajo plinsko zaporo za izdelke,

• folije za kompleksno embalažo – ena izmed sestavin kompleksne embalaže je lahko tudi aluminijeva folija. Trakovi folije so zlepljeni skupaj s trakovi iz drugih materialov:

papirjem, polietilenom, poliestrom….

2.3.3 Lastnosti kovinske embalaže

Kovinska embalaža ima zelo dobre mehanske lastnosti, lahko jo vlečemo in valjamo, kar je pomembna lastnost za izdelavo pločevinastih trakov, folij, pločevink in tub. Je zelo toplotno prevodna, kar omogoča hiter prenos toplote pri sterilizaciji in ohlajanju izdelka.

Ne prepušča svetlobe, vode, plinov, prahu, ni prepustna za mikroorganizme, lahko jo recikliramo in pri tem prihranimo veliko energije (zlasti pri recikliranju embalaže iz aluminija).