Izdelek so ocenili z ocenami od 1 do 5. Večina učiteljev (63,6 %) je besedilo ocenila z oceno z oceno dobro.
Večina učiteljev je oblikovala kriterije (lestvico) in posameznemu kriteriju dodelila največje in najmanjše število točk.
Kar nekaj učiteljev (42 %) pa je zapisalo številčno oceno in zraven opombo, da ocenjujejo besedilo po trenutnem vtisu, da gledajo na besedilo kot na celoto in ga ne morejo drobiti na delčke ipd.
Takšni odgovori kažejo na to, da učitelji danes uporabljajo analitični in celostni način ocenjevanja. V primeru naše raziskave je več učiteljev uporabilo način ocenjevanja, pri katerem se upošteva več različnih vidikov pisanja. Ocenjevalci so tako določili dele celote in vsak del ocenili posebej, na koncu pa dele združili in podali končno oceno.
Manj pa jih je uporabilo način oblikovanja ocene na način, da si ocenjevalec o na hitro prebranem besedilu ustvari mnenje, nato pa besedilo oceni. Zavedati se je potrebno prednosti in slabosti obeh načinov ocenjevanja.
Pri raziskavi so učitelji, ki so uporabljali analitični način ocenjevanja, napisali konkretne povratne informacije, namenjen učencu, medtem ko med učitelji, ki so navajali le številčne ocene, povratne informacije ni napisal nihče.
97
Učitelji so ovrednotili naslednje besedilo; v njem smo s krepko pisavo zaznamovali napake, nato pa jih še podrobno predstavili.
VEVERICA Opis Opisal bom veverico, ker je meni najlepša žival.
Veverica je črne, rjave ali sive barve. Glava od veverice je majhna. kot muha. Uhe ima na glavi in so koničaste(,) na koncu so čopki. Veverica ima zelo močne zobke. Veverica ima zelo majhno in dlakasto telo in ponavadi bolj debelušno. Rep je košat in tudi velik. Kadar veverica čepi(,) ima zvit rep. Tačke ima močne, ker pleza po drevju. Velika je približno 20 centi metrov. Oči ima velike. Meni so všeč. Veverica je koruzo(,) storž in lešnike, ker ima zelo močne zobe.
Jaz bi imel veverico, a kaj, ko jo ne ulovim. Imajo jo pa tudi v živalskem vrtu. Zadnjič sem bil tam in sem jo videl.
V besedilu najdemo več vrst napak.
a) Zgradba besedilna vrste
Pravilne ključne besede za opis živali
Nepravilna tridelnost besedila – uvod, jedro, zaključek Nepravilna subjektivnost
Glagoli v sedanjiku
Primer opisa živali vsebuje le dve izmed pravilnih ključnih besed, značilnih za opis živali, in sicer: zunanjost in prehranjevanje. Manjkajo pa naslednje ključne besede: bivališče, razmnoževanje in posebnosti.
98
Pri opisu zunanjosti je mogoče opaziti, da bistveni podatki niso najbolj smiselno urejeni. Tako je v besedilu najprej napisano, kakšne barve je veverica, nato nekaj o glavi, uhljih, čopkih, zobeh, telesu, repu in tačkah, nato o velikosti veverice, potem pa še o očeh. Bolje bi bilo, da bi avtor besedila najprej pisal o barvi in velikosti živali, nato pa o delih telesa – od glave do tačk.
Pri delih telesa bi bilo smiselno omeniti še naslednje za veverico zelo značilne lastnosti: ima brke, ki so dolgi in občutljivi in jih uporablja za orientacijo; ima zelo oster vid; prav tako pa dolge in ostre kremplje.
Besedilo je razdeljeno na tri dele – na uvod, jedro in zaključek. Omenjena delitev je nepravilna za besedilno vrsto, imenovano opis. Avtor besedila bi lahko besedilo členil glede na ključne besede – o zunanjosti bi pisal v enem odstavku, o prehranjevanju v novem itd.
V ponujenem besedilu je opaziti več primerov subjektivnosti, to pa ni v skladu z značilnostmi opisa. Primeri subjektivnosti, v katerih se pisec besedila razodeva /…/ meni najljubša žival;
/…./ majhna kot muha; Meni so všeč.; Veverica ima zelo močne zobke.; Opisal bom veverico, ker je meni najlepša žival.; Zadnjič sem bil tam in sem jo videl.
V besedilu so glagoli rabljeni v sedanjiku; to je ustrezno. Omenjeni glagoli izražajo brezčasnost, značilno za opisovalna besedila.
b) Vsebina
Pravilni bistveni podatki ob posamezni ključni besedi – ustrezanje resničnosti
Določeni bistveni podatki, zapisni ob ključnih besedah za opis živali, niso pravilni – to pomeni, da ne ustrezajo resničnosti. Avtor je navedel naslednje neustrezne bistvene podatke:
Glava od veverice je majhna kot muha. Veverica ima zelo močne zobke. Veverica ima zelo majhno in dlakasto telo. Rep je košat in tudi velik.
99 c) Jezikovna in slogovna pravilnost
Napačno poimenovanje predmetnosti (slovar/besedišče) Napačna oblika besede (slovnica)
Napačen besedni red (slovnica)
Napačno izraženo pomensko razmerje v povedi ali med povedma (slovnica)
Ponavljanje besede namesto drugih možnosti izražanja oblikovnega/slovničnega razmerja med povedmi (slovnica)
Napake pri pisanju skupaj in narazen (pravopis) Napake pri rabi ločil (pravopis)
Raba zaznamovanih besed (slog)
V besedilu je rabljena napačna oblika besede, in sicer: storž namesto storža. Prav tako Jazi bi imel veverico, a kaj, ko jo ne ulovim.
Pojavi se tudi napačni besedni red. Uhe ima na glavi in so koničaste, na koncu so čopki.
Avtor vzorčnega besedila ne obvlada izražanja pomenskega razmerja v povedi ali med povedma. To se kaže na primeru Veverica je koruzo, storže in lešnike, ker ima zelo močne zobe. Prav tako pa tudi pri Tačke ima močne, ker pleza po drevju.
V besedilu se velikokrat ponovi beseda veverica, kljub še drugačnim možnosti izražanja oblikovnega/slovničnega razmerja med povedmi, npr. z zaimki ali vezniki.
Opaziti je tudi pravopisne napake. Napaka pri pisanju skupaj in narazen je pri zapisu centi metra (pravilno je skupaj centimetrov). Neustrezna je tudi raba nekaterih ločil (vejice):
Veverica je koruzo storž in lešnike. Kadar veverica čepi ima zvit rep.
V besedilu je tudi primer rabe zaznamovane besede (omenjeno se nanaša na slog besedila), in sicer: Uhe ima na glavi.
100
Učitelje smo nagovorili še, da naj vrednotijo opis živali, priložen anketi.
Učitelji so v besedilu prepoznali več vrst napak.
Tabela 2: Merila vrednotenja
Vrednotenje Delež
Nepravilne oz. pomanjkljive ključne besede za opis živali 48,8 %
Nepravilna subjektivnost 44,6 %
Nepravilna tridelnost – uvod, jedro, zaključek 46,3 %
Glagoli niso v sedanjiku 11,6 %
Nepravilni bistveni podatki ob posamezni ključni besedi – neustrezanje resničnosti 33,9 % Napačno poimenovanje predmetnosti (slovar/besedišče) 43,0 %
Napačna oblika besede (slovnica) 18,2 %
Napačen besedni red (slovnica) 19,3 %
Napačno izraženo pomensko razmerje v povedi ali med povedma (slovnica) 46,3 % Ponavljanje besede namesto drugih možnosti izražanja oblikovnega/slovničnega
razmerja med povedmi (slovnica)
33,9 %
Napake pri pisanju skupaj in narazen (pravopis) 39,7 %
Napake pri rabi ločil (pravopis) 32,2 %
Raba zaznamovanih besed (slog) 33,9 %
Drugo 25,6 %
V odgovorih učiteljev so bila neenakomerno zastopana prav vsa merila vrednotenja, čeprav ne vedno izražena z istimi besedami, ki so navedene v Tabeli 2. Kot pogosto zastopana merila (okoli 50 % učiteljev je to navedlo med odgovori) so se pojavila merila: upoštevanje pravilnih ključnih besed (48,8 %), nepravilna tridelnost – členjenost na uvod, jedro, zaključek (46,3 %) ter označevanje nepravilne subjektivnosti (44,6 %). Vsa tri merila so povezana z značilnostjo besedilne vrste. Pri odgovoru »drugo« se je pogosto pojavljalo merilo ocenjevanja: čitljivost zapisa in estetskost izdelka, dolžina besedila ter besedni zaklad.
Najmanj pogosto so učitelji navajali kriterije, povezane s slovnico.
Nihče od anketiranih učiteljev ni prepoznal vseh napak.
101
Zanimalo nas je, ali se zdi učiteljem vrednotenje opisa živali zahtevno opravilo, in pri čem imajo učitelji največ težav, ko vrednotijo opis živali.
Večinoma so učitelji enotnega mnenja, da je vrednotenje opisov živali zahtevno opravilo (76,9 %).
Učitelji poročajo, da se pri vrednotenju spisov srečujejo s številnimi težavami. Navedene težave smo povzeli v štiri skupine: zgradba besedilne vrste, vsebina, jezikovna in slogovna pravilnost in drugo.