A
Prhljaj se najpogosteje pojavi v obdobju pubertete in večkrat prizadene moške kot ženske.B
Čeprav stroka o vzrokih zanj ni enotna, vemo, da ga povzročajo različna stanja in vnetja kože.C
Pogosto, a žal ne vedno, za odpravljanje prhljaja zadostuje že uporaba pravega šampona.32
www.ABCzdravja.si ... prave informacije o vaših težavah
Vsebina
4 Ne, ne boste se je nalezli!
6 Eozinofilni ezofagitis 9 Sezona klopov se je začela!
11 Možganska kap ne izbira 14 Divertikuloza črevesa 17 Ko se srce utrudi 20 Glivična okužba nohtov 22 Kolagen: vir mladosti?
25 Mali možgani zrastejo v velike 28 Nega dojenčka
30 Hemofilija 32 Ko z lasišča sneži 34 Anafilaktični šok 36 Nekoč privilegij, danes
resna grožnja za zdravje
38 Sladkor, tihi ubijalec
42 Najpogostejši vzroki smrti med
Slovenci
Stres: Ta že pregovorno poslabša veliko kro-ničnih stanj v telesu, predvsem pa prispeva k padcu imunskega sistema, zaradi česar se ustvarijo idealni pogoji za razrast kvasovk.
Neustrezna higiena las: Pretirano bi bilo reči, da je za pojav prhljaja kriva pomanjkljiva osebna higiena, saj bi to pomenilo, da se pojavi pri ‚umazancih‘ – daleč od tega. Drži pa, da zaradi preredkega umivanja lasišča pride do kopičenja odmrle kože, zato se nastale luske bolj sprijemajo in težje odstra-nijo. V to kategorijo sodi tudi neredno razče-savanje las. A ne pozabimo, medtem ko se pogosto umivanje las s šamponom priporoča, sušilnik las v primeru prhljaja ni naš prijatelj.
Neustrezna prehrana: Čeprav zadostnih dokazov o tem, da hrana neposredno vpliva na pojav prhljaja, ni, se ob njegovem pojavu priporoča izključiti močno začinjeno, mastno ali slano hrano, zmanjšati ali popolnoma uki-niti vnos alkohola in ogljikovih hidratov, pri-poroča pa se uživanje hrane z veliko sveže zelenjave in nesladkanega sadja ter hrane, bogate s cinkom in vitaminom B.
Na pomoč, prhljaj! Kaj pa zdaj?
V boju proti prhljaju se je pametno oborožiti s potrpežljivostjo, saj spremembe ne pridejo čez noč. Pri blagem prhljaju običajno pomagajo že različni namenski šamponi, ki
običajno vsebujejo učinkovine, kot so cinkov pirition, premogov katran, salicilna kislina, žveplo, selenov sulfid, ketokonazol in kik-lopiroks. Nekateri prisegajo tudi na olje čajev- ca, ki pa lahko deluje tudi alergeno, zato se pri njegovi uporabi svetuje previdnost. Šam-pone proti prhljaju je, v skladu z navodili proizvajalca, dobro na lasišču pustiti vsaj nekaj minut in jih nato temeljito izprati s hladno ali mlačno vodo, vroča namreč z njega odstrani maščobo in ga še bolj izsuši.
V nasprotju s splošnim prepričanjem se pri trdovratnem prhljaju priporoča pogosto, celo vsakodnevno šamponiranje lasišča z blagim šamponom, šampone proti prhljaju pa je treba uporabljati po navodilih proizvajalca – neka-tere vsak dan, druge nekajkrat tedensko – vsak pa čez čas ugotovi, kaj njegovemu lasi-šču najbolj prija.
Poleg šamponov, ki so na voljo v prosti prodaji, vam zdravnik lahko predpiše različna mazila, šampone, gele, kreme ali pene za odpravljanje prhljaja, med katerimi so tudi kortikosteroidne kreme, ki pa jih je treba upo-rabljati zgolj začasno in pod zdravniškim nad-zorom. Izjemno redko zdravnik za kratek čas lahko predpiše tudi oralne steroide.
Pri prhljaju, ki se pojavi na vekah ali na tre-palnicah, si lahko pomagamo z otroškim šam-ponom, ki ga nanesemo na vatirano palčko, v primeru prhljaja pri dojenčkih pa se svetuje pogosteje umivanje glavice. V primeru
hudega prhljaja velja vodilo, da se je dobro izogibati tesnim naglavnim trakovom in pokrivalom (tudi čeladi).
Včasih prhljaj kliče tudi po obisku zdravnika
Prhljaj je načeloma nenevaren, v zelo redkih primerih pa je vseeno dobro obiskati osebnega zdravnika in dermatologa. Zdravniško pomoč tako velja poiskati v primeru, da kljub nekaj zamenjanim šamponom proti prhljaju stanje ni nič boljše ali se celo slabša, če se področja, prizadeta s pojavom prhljaja, širijo in prizade-nejo tudi druge dele telesa, če pride do izpa-danja las, povečane rdečice ali celo zatekanja lasišča in neznosnega srbenja. Dermatolog bo najbolje vedel, kaj se skriva v ozadju prhljaja, po potrebi bo za pravilno diagnostiko odvzel tudi delček kože za mikroskopsko analizo.
In še prhljaju v slovo …
Čeprav gre za zoprno in običajno ‚neozdra-vljivo‘ nadlogo, ki se pojavlja periodično, se včasih prhljaj spontano poslovi sam od sebe brez kakršnih koli ukrepov. Pa tudi sicer se ga da s pravimi postopki spraviti pod kontrolo.
Zadostno umivanje las s pravimi šamponi, umi-vanje las s hladno ali mlačno vodo, izogibanje praskanju lasišča, ki lahko povzroči mikro ranice in posledično vnetje, uživanje zdrave prehrane ter življenje s čim manj stresa, pa boste kmalu lahko pomahali prhljaju v slovo.
33
www.ABCzdravja.si ... prave informacije o vaših težavah
Vsebina
4 Ne, ne boste se je nalezli!
6 Eozinofilni ezofagitis 9 Sezona klopov se je začela!
11 Možganska kap ne izbira 14 Divertikuloza črevesa 17 Ko se srce utrudi 20 Glivična okužba nohtov 22 Kolagen: vir mladosti?
25 Mali možgani zrastejo v velike 28 Nega dojenčka
30 Hemofilija 32 Ko z lasišča sneži 34 Anafilaktični šok 36 Nekoč privilegij, danes
resna grožnja za zdravje
38 Sladkor, tihi ubijalec
42 Najpogostejši vzroki smrti med
Slovenci
Anafilaktični šok je nujno, življenje ogroža-joče stanje, ki se najpogosteje pojavi po pikih žuželk ali zaužitju določene hrane. Ob tem pride do povečane prepustnosti kapi-lar, kar povzroči otekanje sluznic in krčenje gladkih mišic. Gre za hudo alergijsko reak-cijo, ki prizadene celoten organizem, razvije se alergijski šok z nenadnim padcem krv-nega tlaka, hkrati pa se zožijo dihalne poti.
Avtorica: Adrijana Gaber
Snežana Ulčar, dr. med., spec. interne medi-cine, pulmologinja in alergologinja, je povedala, da so najpogostejši alergeni strupi čebel, os in sršenov. Alergeni so tudi določena hrana, na primer arašidi, lešniki, morski sadeži, ajda, ribe, jajca, mleko, sadje, zelenjava in zdra-vila (najpogosteje penicilin, aspirin, NSAR ozi-roma nesteroidno protivnetno zdravilo).
Po besedah dr. Ulčarjeve se anafilaktične reakcije pojavljajo tudi ob stiku z lateksom, ob specifični imunoterapiji oziroma hiposen-zibilizaciji, alergoloških testih, pa tudi po zau-žitju hormonov, encimov in ne nazadnje tudi po cepljenju, saj je v cepivu lahko jajčni beljak.
Kot pove dr. Snežana Ulčar, obstaja tudi stanje nealergijske anafilaksije, ki se pojavi po transfuziji, ob aplikaciji rentgenskih kon-trastnih sredstev, ob fizikalnih dejavnikih, kot sta npr. napor in urtikarija (koprivnica) na mraz. Obstaja pa tudi idiopatična anafilaksija, pri kateri vzrok ni znan. V nekaterih primerih sta potrebna dva sprožilca: na primer hrana in telesna dejavnost ali hrana in okužba. Za boljšo predstavo: športnik, ki pred tekom poje jabolčni zavitek, ima lahko ob teku težave; če ne poje zavitka, pri teku nima težav.
Znaki anafilaktičnega šoka Kdaj se začnejo pojavljati znaki anafilaktič-nega šoka? Dr. Snežana Ulčar: »Znaki se začnejo pojavljati v nekaj minutah po izpo-stavitvi alergenu. Bolnika začnejo srbeti pod-plati, dlani, za ušesi, pojavi se urtikarija ozi-roma koprivnica po vsem telesu, značilni so rdeča, topla koža, pospešen utrip, otekanje jezika, ustnic, oteženo dihanje v grlu in pljučih, piskanje, bruhanje, driska, omotica, znižan krvi tlak, izguba zavesti, občutek groze …«
Anafilaktični šok se lahko zamenja tudi z nekaterimi drugimi stanji. Lahko gre za vazo-vagalno reakcijo (kratkotrajno izgubo zavesti), ko je koža bleda, hladna in znojna, srčni utrip je počasen. Zamenjamo ga lahko za panični napad, hiperventilacijski sindrom, ko posame-znik čuti mravljinčenje okoli ust, po okončinah, to pa spremlja občutek krčev. Zamenja se lahko z epileptičnim napadom ali akutno urti-karijo, ko se pojavijo (le) kožne spremembe, krvni tlak in srčni utrip sta normalna.
Kako ravnati ob anafilaktičnem šoku?
Pri zelo težkih sistemskih alergijskih reakci-jah, torej anafilaktičnih reakcireakci-jah, ki lahko ogrozijo življenje, je odločilno pravočasno in pravilno ukrepanje. Če pri nekom opazimo znake alergijske reakcije, moramo nuditi prvo pomoč in peljati bolnika v zdravstveno ustanovo. V primeru smrtne ogroženosti je treba poklicati nujno medicinsko pomoč 112.
Bolniki z znanimi, potrjenimi, težje pote-kajočimi alergijskimi reakcijami naj imajo vedno pri sebi zdravila za samopomoč, ki jih morajo takoj uporabiti in se napotiti v zdrav-stveno ustanovo. V vsakem primeru bolniku,
ki je v anafilaktičnem šoku, če je mogoče, naj-prej odstranimo alergen (želo …). Ob anafi-laktični reakciji bolnik ne sme stati, ampak naj se uleže. Če bolnik težje diha, naj se usede.
Ležečemu bolniku dvignemo noge nad raven prsnega koša. S tem se poveča pritok krvi v srce in možgane. Če je nezavesten, ga položimo v položaj za nezavestnega. Če ima bolnik pri sebi set za samopomoč, ki vsebuje antihistaminik in kortikosteroid, mora takoj pojesti vse tablete iz seta, še pred tem mu vbrizgamo adrenalin. Če bolnik nima svojega seta, naj prejme hitro delujoči antihistaminik v polni dnevni dozi. V zunanji zgornji kvad-rant stegna si mora (ali mu moramo) vbriz-gati adrenalin iz samoinjektorja.
Dr. Ulčar ob tem opozarja na rok veljavnosti adrenalina v samoinjektorju in na to, da ga je treba shranjevati na temperaturi do 25 ˚C. Zato naj ga v ekstremnih temperaturah na poto-vanju hranijo v izolirni torbici, na letalu pa naj ga spravijo v ročno prtljago.
Primeri
Dr. Ulčarjeva navede primer anafilaktičnega šoka, ki se je zgodil prim. Marjanu Fortuni pri elektivnem (načrtovanem) posegu (koro-narografiji) pred predvideno operacijo zaradi bolezni srčne zaklopke. Nekaj minut po prvem vbrizganju kontrasta, ko je treba najti ustja koronarnih arterij za selektivno angiografijo, je bolnik začel tožiti o bolečini v prsih, postal je nemiren, začel je tožiti o generaliziranem srbežu, pojavila sta se kožni izpuščaj in kopriv-nica praktično po vsem telesu, začel je težko dihati, nad pljuči so se slišali polifoni piski (čeprav ni bil astmatik), začel je padati krvni tlak, prišlo je tudi do prehodne sinusne
bradi-Anafilaktični šok
34
www.ABCzdravja.si ... prave informacije o vaših težavah