Letni dopust

Ena od bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi oziroma elementov delovnega razmerja je določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta, kar je zapisano v 29.

členu ZDR. Teorija in praksa poudarjata pomen pravice do letnega dopusta, saj je regeneracija delavčevega zdravja in delovnih sposobnosti za delo v prihodnje pomembna tako za delavca kot delodajalca in je v javnem interesu (Šetinc Tekavc in Tekavc 2008, 86). V 159. členu ZDR je določeno, da ima delavec pravico do izrabe letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu posameznega delavca. Z ZDR je določena samo spodnja meja trajanja letnega dopusta, ne pa tudi njegova zgornja meja (Kresal, Kresal Šoltes in Senčur Peček 2002, 597). Končno število dni letnega dopusta je odvisno od delavčeve razporeditve tedenske delovne obveznosti. Če delavec dela 5 dni na teden, mu pripada najmanj 20 dni letnega dopusta, v primeru, da dela 6 dni na teden, mu posledično pripada 24 dni letnega dopusta (Šetinc Tekavc in Tekavc 2008, 87). Avtorja dodajata, da minimalno trajanje letnega dopusta izraţeno v tednih, zagotavlja v izhodišču enako obravnavanje za delavce, ne glede na to, koliko dni v tednu dejansko delajo. Vendar je lahko določitev minimalnega trajanja dopusta v tednih problematična pri delavcih, ki imajo neenakomerno razporejen delovni čas. V takem primeru je delodajalec dolţan upoštevati povprečno število dni med koledarskim letom (Šetinc Tekavc in Tekavc 2008, 88).

Skladno z drugim odstavkom 159. člena imajo starejši delavci, invalidi, delavci z najmanj 60- odstotno telesno okvaro in delavci, ki negujejo ali varujejo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Do dodatnega dneva letnega dopusta so upravičeni delavci za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Prav tako ima delavec, ki še ni dopolnil 18 let, pravico do dodatnih sedem delovnih dni dopusta

22

(198. člen). Minimalno trajanje letnega dopusta tako določa zakon, medtem ko se daljše trajanje lahko v skladu s 160. členom določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Člen torej napotuje na določanje kriterijev za dodelitev dodatnega plačanega dopusta, na podlagi njihove podrobnejše opredelitve v kolektivni pogodbi. Običajno so kriteriji vezani na delovno dobo, izobrazbo oziroma zahtevnost ter pogoje dela. Tako kriteriji kot tudi njihova določitev števila dni dodatnega letnega dopusta se lahko uredijo bodisi v splošni kolektivni pogodbi, kolektivni pogodbi dejavnosti ali podjetniški kolektivni pogodbi (Krašovec 2008, 592). V skladu z določbo 8. člena ZDR, v primeru, ko pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, lahko delodajalec sprejme splošni akt, s katerim uredi daljše trajanje letnega dopusta, kot ga določa zakon. Delavci so torej pri odmeri trajanja letnega dopusta upravičeni do upoštevanja nekaterih okoliščin, ki pomenijo dodatne dneve letnega dopusta.

Ureditev letnega dopusta v KPGiT se v primerjavi z ZDR razlikuje ţe v določitvi njegovega trajanja. V 29. členu KPGiT je določeno, da ima delavec v vsakem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki ne sme biti krajši od 20 delovnih dni. Razlika je tudi v tem, da je trajanje letnega dopusta v ZDR podano v tednih, torej 4 tedne, medtem ko KPGiT določa njegovo trajanje v dnevih. Glede na to je v skladu z določili ZDR določeno, da delovni teden ne more biti krajši od štirih dni (147. člen), zaradi zagotavljanja tedenskega počitka (156.

člen) pa delovni teden ne more biti daljši od šest dni. Kar pomeni, da minimalni letni dopust znaša med 16 in 24 dni. Krašovec (2008, 589) v nadaljevanju ugotavlja, da je zaradi običajne razporeditve delovnega časa čas razporejen na pet delovnih dni, kar pomeni, da je določen minimalen letni dopust v trajanju 20 dni. Ureditev v KPGiT je torej podobna, kot jo določa ţe ZDR, vendar je v drugem odstavku 29. člena dodano, da v primeru delovnega časa, ki je razporejen na 6 delovnih dni v tednu, se delavcu za vsakih dopolnjenih 5 dni letnega dopusta, dopust poveča za en dan. Medtem ko ZDR določa samo minimalno trajanje letnega dopusta in v drugem in tretjem odstavku primere, ko delavcu pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta, je ureditev v KPGiT veliko bolj podrobna in natančna.

Glede letnega dopusta delavcu pripadajo, skladno z določili ZDR, dodatni dnevi, ki se določijo s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. KPGiT v 30. členu opredeljuje osnove in merila glede odmere letnega dopusta. Osnove za dolţino letnega dopusta so:

delovna doba, teţa dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca, telesna in duševna napetost pri delu, zahtevnost dela, delavčeva delovna uspešnost, socialne in zdravstvene razmere in drugi posebni pogoji dela. Upoštevaje dolţino delovne dobe pripadajo delavcu dodatni dnevi dopusta v različnem obsegu. Na osnovi delovnih pogojev je določeno, da delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta iz naslova za stalno nočno delo (2 dni), delo v nočni izmeni (1 dan), ponavljajoče delo ob nedeljah in praznikih (1 dan), delo v vlagi, pari, dimu, hrupu, sevanju, kemikalijah in drugih posebnih pogojih (1-3 dni). Na osnovi uspehov pri delu je določeno, da se pri letnem dopustu upoštevajo delovni uspehi delavca v preteklem letu, po kriterijih, opredeljenih v podjetniški kolektivni pogodbi ali v drugem ustreznem aktu delodajalca, vendar do največ 5 dni. Socialni kriteriji obravnavajo matere z otrokom do 15 let in matere z

23

dvema ali tremi otroki do 15 let ali očeta samohranilca oziroma mater samohranilko. Skladno z ZDR je določeno, da delavcu, mlajšemu od 18 let, pripada 7 dni letnega dopusta. Medtem ko osma točka 30. člena določa še, da za 5 dni povečan letni dopust pripada delavcu, ki je dopolnil 50 let starosti. V nadaljevanju omenjenega člena, v primerjavi z drugim odstavkom ZDR, ki sicer določa pravico do najmanj treh dni, KPGiT dodaja v kategorijo delavcev, ki

Podjetniška kolektivna pogodba določa enak minimalen okvir trajanja letnega dopusta in enake kriterije kot KPGiT, ki pa se v nadaljnji razčlenitvi nekoliko razlikujejo. Pri kriteriju delovne dobe je razlika v tem, da delavcem po podjetniški kolektivni pogodbi pripada 1 dodatni dan letnega dopusta ţe v intervalu od 0 do 5 let, medtem ko je v KPGiT urejeno, da 1 dan pripada delavcem z delovno dobo od 5 do 10 let. Na tej podlagi se razlikujejo vsi nadaljnji dnevi, saj podjetniška kolektivna pogodba ţe v izhodišču to ugodneje ureja. Prav tako podjetniška kolektivna pogodba določa, da delavcem s 30 let delovne dobe pripada dodatnih 7 dni letnega dopusta. Po kriteriju zahtevnosti del podjetniška kolektivna pogodba tega vidika podrobneje ne ureja, kar pomeni, da je ureditev obravnavana na enoten način, kot jo določa KPGiT. Podrobnejše in ugodneje je opredeljen kriterij starosti in socialnih razmer, predvsem v tem, da poleg primerov po KPGiT določa dodatno moţnost, da so do dodatnih dni letnega dopusta upravičeni delavci z otrokom do 18 let v primeru, če se šola. Po kriteriju starosti in zdravstvenih razmer so določila podjetniške kolektivne pogodbe in KPGiT enotna, torej ostajajo urejena na enak način. Vsekakor je za delavce najpomembnejši kriterij posebnih delovnih pogojev, ki je popolnoma prilagojen njihovemu profilu dela. Delavci imajo na podlagi statusa nočnega delavca po določbah ZDR določena dodatna 2 dneva letnega dopusta, za delo v deljenem delovnem času več kot polovico letnega delovnega časa jim pripada 1 dan.

Za ponavljajoče se delo ob nedeljah in praznikih pripadata delavcem 2 dneva, kar je bolj ugodno v primerjavi z ureditvijo v KPGiT. Zaradi duševnega in telesnega napora delavcev v operativi so ti upravičeni do 2 dni letnega dopusta, enako trajanje velja tudi za delavce v operativi, in sicer krupjeje, interne nadzornike, pit bose in blagajnike. Slednji kriterij je za delavce vsekakor ugoden in na novo določen, saj jim po KPGiT ni pripadal. Podjetniška kolektivna pogodba skladno s 30. členom KPGiT podrobneje ureja kriterij delovne uspešnosti za odmero letnega dopusta. Delavcem pripada še dodatnih od 1 do 5 dni letnega dopusta v primeru doseganja trajnejše in nadpovprečne delovne uspešnosti. Letni dopust je za profil nočnega delavca vsekakor pomemben element delovnega razmerja in je v primerjavi z ureditvijo tako v ZDR kot KPGiT precej podrobneje in za delavce ugodneje opredeljen.

24