5. SKLEP IN UGOTOVITVE
V prvem delu magistrskega dela smo teoretično predstavili, kaj je digitalna tehnologija, kako jo delimo, kakšne so njene prednosti, posledice in vpliv. Nato smo opisali glavne značilnosti prostega časa (tako aktivnega kot pasivnega), prostočasne dejavnosti ter povezavo med prostim časom in sodobnimi mediji. V zadnjem delu teoretičnih izhodišč pa smo predstavili še vlogo staršev in njihovo povezanost z digitalno tehnologijo. Vseskozi smo prilagali izsledke slovenskih in tujih raziskav, vezanih na problematiko.
V empiričnem delu smo od učencev želeli pridobiti povratno informacijo o vplivu digitalne tehnologije na aktivno preživljanje prostega časa, spretnosti uporabe novih tehnologij za usvajanje različnih znanj, spretnosti, ki pripomorejo h kvalitetnejšemu življenju, ter želeli ugotoviti dejansko vlogo staršev v povezavi z uporabo digitalne tehnologije v prostem času.
Zanimale so nas tudi morebitne razlike med spoloma v količini časa, ki ga učenci porabijo ob sodobnih medijih, ter razlike v aktivnostih, za katere uporabljajo internet.
Prvo raziskovalno vprašanje je bilo, kako digitalna tehnologija vpliva na aktivnost otrok v prostem času. Ugotovili smo, da učenci organizirajo svoj prosti čas tako, da veliko časa preživijo ob uporabi digitalne tehnologije. Kljub temu da menijo, da je glavni namen prostega časa igra zunaj in druženje s prijatelji, dejansko zunaj preživijo manj časa, kot bi ga lahko.
Glede na rezultate, ki predstavljajo količino časa, preživetega ob uporabi digitalnih medijev, sklepamo, da je digitalna tehnologija razlog za manjši izkoristek prostega časa zunaj in s tem manjšo fizično aktivnost učencev, saj vse digitalne naprave, razen mobilnega telefona, od uporabnika zahtevajo sedenje in posledično tudi pasivnost. Torej je na račun uporabe digitalne tehnologije odvzet in omejen čas, ki bi ga lahko anketirani učenci izkoristili za aktivnosti na prostem, v naravi, omejeni pa sta tudi raznolikost in izbira aktivnosti. Rezultati so pokazali, da tudi na računalniku in internetu učenci na žalost izbirajo pasivne aktivnosti, kar ugotavljamo iz podatka, da jih večina internet najpogosteje uporablja za zabavo, ter iz tega, da je največ učencev poročalo, da je bila njihova prva aktivnost in tako stik z računalnikom v obliki igranja igric.
Drugo raziskovalno vprašanje je bilo, v kolikšni meri znajo učenci izkoristiti prednosti digitalne tehnologije za usvajanje znanja, razvijanje različnih spretnosti in aktivno
preživljanje svojega prostega časa. Iz odgovorov smo ugotovili, da imajo učenci zelo ozek nabor spretnosti, idej in znanj na področju uporabe digitalne tehnologije v smislu izkoristka njenih prednosti za usvajanje novih znanj, veščin ali iskanja informacij, ki bi lahko vodile v aktivnejše preživljanje prostega časa. Rezultati so pokazali, da velika večina učencev ni nikoli uporabila interneta za iskanje organiziranih aktivnosti na prostem, za ideje za družabno igro, za izdelavo družabne igre, origamija ali za iskanje idej za izlet. Prav tako večina učencev ni pokazala zanimanja in poznavanja uporabe novih tehnologij za usvajanje glasbenega znanja in tako spretnosti, ki bi jim pripomogle h kvalitetnejšemu ali aktivnejšemu prostemu času.
Nekaj več spretnosti so učenci pokazali pri izkoristku interneta za učenje tujega jezika in iskanje kuharskih receptov ter kuhanje, vendar tudi ti niso bili v večini. Učenci so imeli možnost napisati tudi lastne ideje, a žal niso napisali nobenega odgovora. Tako lahko rečemo, da večina otrok ne izkoristi ustvarjalnih možnosti, ki jih ponuja internet, in nima zadostnega znanja za izkoriščanje prednosti tehnologije za aktivno preživljanje prostega časa. Kot je že omenjeno v začetku magistrskega dela, ima dostop do interneta 82 % slovenskih gospodinjstev (SURS, 2018), ki s svojo finančno ugodnostjo lahko nudi dostop do “učiteljev”
in tečajev, ki si jih včasih ne moremo privoščiti. Ugotovili smo, da pomanjkljivo znanje učencev o možnostih uporabe sodobnih medijev v smislu izkoristka, ovira njihove možnosti, da bi s pomočjo digitalne tehnologije znali pridobiti in poiskati informacije ali ideje, s katerimi bi lahko svoj prosti čas preživeli kvalitetneje, bolj aktivno, v gibanju, na prostem oziroma na način, ki rezultira v obliki zdravega življenjskega sloga.
Rezultati so pokazali, da se anketirani učenci močno zanašajo na starše, da jim pomagajo pri učenju in iskanju spletnih strani in želenih informacij, saj je 65,7 % učencev odgovorilo, da bi se za pomoč obrnili k staršem. Zato je zelo pomembno, kakšno znanje in odnos ter kompetence imajo starši sami na tem področju, da bi znali otrokom čim bolj optimalno pomagati.
Na tem mestu bi rada poudarila, kako pomembno vlogo imajo pri tem tudi učitelji, ki imajo poleg vzgoje in izobraževanja idealno možnost, da lahko v sodelovanju s starši izboljšajo znanje mladih in njihovo poznavanje načinov izkoriščanja tehnologije v smeri, da bi učencem koristilo za kakovostnejši prosti čas in aktivnost nasploh. Ob zavedanju obstoja problema (izziva), učiteljski poklic nudi odlično izhodišče, ki odpira vrata, ki vodijo k reševanju tega problema, saj lahko učitelji mlade skupaj s starši opremijo z znanjem ter jim tako pomagajo odrasti v kritične uporabnike in ne le potrošnike digitalne tehnologije.
Spraševali smo se tudi, ali obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma v količini uporabe digitalne tehnologije in v aktivnostih, za katere učenci uporabljajo internet. Ugotovili smo, da med dečki in deklicami ne obstajajo razlike v količini časa, ki ga preživijo na računalniku in internetu ter socialnih omrežjih. Prav tako med spoloma ni razlik v količini časa uporabe mobitelov.
Statistično pomembne razlike med dečki in deklicami pa so se pokazale v količini časa, ki ga učenci porabijo za igranje igric na napravah. Ugotovili smo, da dečki porabijo za igranje igric več časa, kar je v skladu z raziskavami drugih držav (Gentile, 2009; Rideout, 2010). Prav tako so se pokazale razlike med spoloma v izbiri aktivnosti, ki vzamejo učencem največ prostega časa. Ugotovili smo, da več dečkov (27,3 %) kakor deklic (7,1%) porabi največ prostega časa za internet in igranje igric, kar se ujema s prejšnjo ugotovitvijo, da dečki porabijo več časa za igranje igric na napravah. Dobljeni rezultati so pokazali tudi, da med dečki in dekleti obstajajo statistično pomembne razlike glede aktivnosti, za katere uporabljajo internet.
Ugotovili smo, da dečki pogosteje kot dekleta uporabljajo internet za zabavo ter da ga dekleta pogosteje kot dečki uporabljajo za učenje.
Zanimalo nas je tudi, ali starši določajo pravila in časovne omejitve, s pomočjo katerih omejujejo uporabo digitalne tehnologije. Ugotovili smo, da večini učencev starši časovno omejujejo uporabo digitalne tehnologije. Dejansko izpolnjevanje in upoštevanje pravil ne nadzoruje večina staršev, temveč učenci sami odnehajo, ko preteče omejeni čas. V primerjavi z drugimi raziskavami (Wartella idr., 2014, in Rideout idr., 2010) ima manj anketiranih učencev v otroških sobah digitalne naprave in več določenih pravil s strani staršev. Glede na dobljene rezultate sklepamo, da imajo starši postavljena določena pravila, saj večina anketiranih trdi, da lahko uporabljajo medije po opravljeni domači nalogi oziroma šolskih obveznostih in postorjenih hišnih opravilih. Polovica učencev se strinja ali močno strinja, da imajo s starši natančno postavljena pravila in dogovor, kdaj, kje in kako uporabljajo digitalno tehnologijo, nestrinjanje pa so izrazili pri tem, da starši poznajo vsa njihova gesla, kar je v nasprotju s priporočili in nasveti za uspešnost določanja pravil in pozitivnega omejevanja s strani staršev.
6. ZAKLJUČEK
Vemo, da so mediji postali del življenja mladih, vendar nam primanjkuje raziskav, ki bi proučevale morebitne prednosti digitalne tehnologije v smislu pridobivanja različnih znanj in spretnosti izven šole. S pomočjo rezultatov, pridobljenih v magistrskem delu, lahko pripomoremo k boljši informiranosti in ozaveščenosti mladih, učiteljev in staršev o pomembnosti prostega časa in organizaciji le-tega ter primerni uporabi sodobne tehnologije.
Mlade je potrebno usmerjati in jim pomagati, da izkoristijo prednosti digitalne tehnologije za svoj napredek ter aktivno preživljanje svojega prostega časa, s čimer lahko dosežejo kakovostnejše bivanje.
Rezultati so pokazali tudi, da vloga staršev pri usmerjanju otrok glede uporabe digitalne tehnologije ni optimalna. V tem kontekstu magistrsko delo ponuja oblikovane smernice, ki so uporabne tudi za širšo javnost:
• Za primerno in uspešno starševsko usmerjanje otrok pri uporabi digitalne tehnologije je pomembno zavedanje staršev, da s svojimi vedenjskimi vzorci, dejanji in lastnim odnosom do sodobnih medijev, vplivajo na količino uporabe medijev svojih otrok.
Odnos staršev do digitalne tehnologije torej močno vpliva na to, kako tehnologijo uporabljajo njihovi otroci.
• Starši naj otroke usmerjajo k izboru aktivnih, kakovostnih dejavnosti ter jih omejujejo pri izbiri pasivnih dejavnosti v prostem času in ob uporabi digitalnih medijev.
• Zaželjeno je, da starši omejujejo in usmerjajo otroke tako pri času, ki ga preživijo ob digitalni tehnologiji, kot tudi vsebini medijev, ki jih uporabljajo in gledajo.
• Digitalna tehnologija ima pozitiven vpliv na otroke le, če ima družina natančno izdelan družinski načrt in dogovor, ki vsebuje pravila, navodila in omejitve glede uporabe digitalne tehnologije.
• Starši morajo razmisliti o tem, kdaj, kje in koliko časa lahko otroci uporabljajo digitalno tehnologijo, ter premisliti o primernosti vsebine, starostnih omejitvah, ocenah spletnih strani in iger.
• V obdobju osnovne šole bi morali starši poznati vsa gesla otroka za spletne strani, naprave, igre in strani družbenih omrežij.
• Izrednega pomena za zdravje otrok je, da so vse naprave izklopljene in se jih ne uporablja vsaj pol ure pred spanjem.
• Odsvetuje se prisotnost digitalnih naprav v otroških sobah.
Z našo raziskavo smo pokazali trenutno stanje na področju vpliva sodobne digitalne tehnologije na izrabo prostega časa učencev, kar predstavlja pomembno informacijo tudi za razvoj pedagoške stroke, vključno z gospodinjskim izobraževanjem, ki v okviru modula Ekonomika gospodinjstva obravnava tudi vsebine, povezane z upravljanjem s časom.
7. VIRI IN LITERATURA
Anderson, J. Q. in Rainie, L. (2012). Millennials will benefit and suffer due to their hyperconnected lives. Washington, D. C.: Pew Research center. Pridobljeno s
http://www.pewinternet.org/files/old-media/Files/Reports/2012/PIP_Future_of_Internet_2012_Young_brains_PDF.pdf
Anderson, J. Q., Boyles, J. L. in Rainie, L. (2012). The future impact of the Internet on higher education. Washington, D.C.: Pew Research center. Pridobljeno s
http://www.pewinternet.org/files/old-media/Files/Reports/2012/PIP_Future_of_Higher_Ed.pdf
Antić, M. (2007). Preživljanje prostega časa mladih v Občini Krško (Diplomsko delo).
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo v Ljubljani.
Bajt, M. (2011). Dejavno preživljanje prostega časa. V V. Pucelj (ur.), Vzgoja za zdravje:
Priročnik za izvajalce vzgoje za zdravje ob sistematskih pregledih šolskih otrok in mladostnikov. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Pridobljeno
s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0W32PNDX/a264056e-f27a-4413-b299-693cc01ccb6d/PDF
Batada, A., Seitz, M. D., Wootan, M. G. in Story, M. (2008). Nine out of 10 Food Advertisements Shown During Saturday Morning Children’s Television Programming Are for Foods High in Fat, Sodium or Added Sugars or Low in Nutrients. American dietetic association, 108(4), 673–678. doi: 10.1016/j.jada.2008.01.015
Bavdek, M. (2014). Aktivno preživljanje prostega časa otrok v družbi staršev (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Bavelier, D., Green, C.S. in Dye, M.W.G. (2010). Children, wired: For better and for worse.
Neuron, 67(9), 692–701. doi: 10.1016/j.neuron.2010.08.035
Bleakley, A., Ellithorpe, M. in Romer, D. (2016). The Role of Parents in Problematic Internet Use among US Adolescents. Media and Communication, 4(3), 24–34. doi:
10.17645/mac.v4i3.523
Bolha.com (1999). Pridobljeno s http://www.bolha.com
Bonner, S., Weiss, A. (2008). Generacija trapastih. Tržič: Učila International.
Božnar, J. (2004). Vpliv sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije na spremembe v vzgojno-izobraževalnem procesu. Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi,
IS(2004). Pridobljeno s
http://profesor.gess.si/marjana.pograjc/članki_VIVID/Arhiv2004/12Boznar.pdf
Buckingham, D. (2006). Defining digital literacy: What do young people need to know about digital media? Digital kompetanse 1(4), 263–276. Pridobljeno s https://e- learn.sdu.dk/bbcswebdav/users/paedsekr/TP14/Workshops/Workshop%204/Program%20og%
20litteratur%20W4/David%20Buckingham%20Defining%20digital%20literacy%20What%2 0do%20young%20people%20need%20to%20know.pdf
Carr, N. (2010). The shallows. New York: W. W. Norton & Company.
Carnagey, N. L., Anderson, C. A. in Bushman, B., J. (2006). The effect of video game violence on physiological desensitization to real-life violence. Journal of Experimental Social Psychology, 43(3), 489-496. https://doi.org/10.1016/j.jesp.2006.05.003
Christakis, N., Fowler, J. (2009). Connected – amazing power of social networks and how they shape our lives. London: HarperPress.
Černigoj Sadar, N. (1991). Moški in ženske v prostem času. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Černigoj Sadar, N. (1992). Socialno okolje in osebne izbire. V Prosti čas mladih (str. 5–12).
Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Derganc, S. (2004). Kaj se skriva za mladostnikovim “dooolgčas” in “brezveze”. (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Dumazedier, J. (1960). Current problems of the sociology od leisure. V International social science journal (str. 522–532). Francija: Unesco.
Eastin, M. S., Greenberg, B. S. in Hofschire, L. (2006). Parenting the internet. Journal of communication, 56(3), 486–504. doi: 10.1111/j.1460-2466.2006.00297.x
Erjavec, K. (2010). Medijska pismenost osnovnošolk in osnovnošolcev v informacijski družbi. Sodobna pedagogika, 61 = 127(1), 156–173. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S1BNJEUU/b38327c2-164d-40b3-83d4-cfda826a8e73/PDF
Erjavec, K. (2012). Mediji v življenju slovenskih otrok. Annales, 23(1), 121–132. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5FKUCCF/f8d17788-01e3-479c-aea0-2d5eb618e107/PDF
Gentile, D. (2009). Pathological Video-Game Use Among Youth Ages 8 to 18: A National Study. Psychological Science, 20(5), 594–602. doi: 10.1111/j.1467-9280.2009.02340.x
Goel, M., Gaur, D., Goel, M. in Mishra, R. (2008). Time Management Among Adolescent – Need Of The Hour. The Internet Journal of Epidemiology, 6(2), 1–4.
Gold, J. (2015). Vzgoja v digitalni dobi: Priročnik za spodbujanje zdravega odnosa do tehnologije od rojstva do najstniških let. Radovljica: Didakta.
Gril, A. (2006). Prosti čas mladih v Ljubljani. Ljubljana: Pedagoški inštitut
Gross, E.,F. (2004). Adolescent internet use: What we expect, what teens report. Applied developmental psychology, 25(2004), 633–649.
doi: 10.1016/j.appdev.2004.09.005
Grosman, M. (1992). Branje – možnost ustvarjalne porabe prostega časa. V Prosti čas mladih (str. 21–25). Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Hočevar, F. (1977). Prosti čas. Ljubljana: Delo, TOZD Delavska enotnost.
IGI Global. (b. d.). Pridobljeno 25. 4. 2018 s https://www.igi-global.com/dictionary/digital-technology/7723
Jogan, M. (1992). Socialna neenakost, prosti čas in množična občila. V Prosti čas mladih (str.
26–30). Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Juričič, M. (1992). Prosti čas in zdravje otrok. V Prosti čas mladih (str. 31–32). Ljubljana:
Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Jurišić, S. (2009). Percepcija uporabe interneta med mladostniki (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.
Kadushin, C. (2012). Understanding social networks. New York: Oxford University Press.
Kim, J. H. (2017). Psychological issues and problematic use of smartphone: ADHD's moderating role in the associations among loneliness, need for social assurance, need for immediate connection, and problematic use of smartphone. Computers in Human Behavior, 80(2018), 390–398.
Konrath, S. H., O’Brien, E. H. in Hsing, C. (2011). Changes in Dispositional Empathy in American College Students Over Time: A Meta-Analysis. Society for Personality and Social Psychology, 15(2), 180–198. doi: 10.1177/1088868310377395
Kladnik, R. (1987). Prostovoljne dejavnosti. Maribor: Pedagoška akademija Maribor.
Kovačič, M., Žavbi, A., Dolenc, T., Božič, G., Zupanič, T., Šterk, T. in Kuzelički, A. J.
(2009). Deskanje po varnih vodah: Gradiva za učitelje. Pridobljeno s http://uploadi.safe.si/editor/1260368090Deskanje_november_2009_tisk.pdf
Kristan, S. (1992). Vzgoja za prosti čas sistemsko ni vgrajena v naš vzgojno-izobraževalni sistem. V Prosti čas mladih (str. 43–46). Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Kristančič, A. (2007). Svoboda izbire – moj prosti čas. Ljubljana: A. A. Inserco, d. o. o., svetovalna družba.
Kuhar, M. (2007). Prosti čas mladih v 21. stoletju. Socialna pedagogika, 11(4), 453–472.
Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-U4CNPZ4P/b26b324d-f792-44cc-bfce-cf52304e5a59/PDF
Larson, L. R., Green, G. T. in Cordell, H. K. (2011). Children’s time outdoors: Results and implications of the national kids survey. Journal of park and recreation administration, 29(2), 1–20. Pridobljeno s https://www.srs.fs.usda.gov/pubs/ja/2011/ja_2011_larson_001.pdf
Lavrič, M. (ur.). (2010). Mladina 2010. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za
mladino. Pridobljeno s
http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/slike/mladina_2010/Mladina2010 -2.pdf
Lin, F., Zhou, Y., Du, Y., Qin, L., Zhao, Z., Xu, J. in Lei, H. (2012). Abnormal White Matter Integrity in Adolescents with Internet Addiction Disorder: A Tract-Based Spatial Statistics Study. PLoS ONE 7(1). doi: 10.1371/journal.pone.0030253
Livingstone, S., Haddon, L., Görzig, A. in Ólafsson, K. (2011). Risks and safety on the internet: The perspective of European children. Full Findings. LSE, London: EU Kids
Online. Pridobljeno s
http://www.lse.ac.uk/media%40lse/research/EUKidsOnline/EU%20Kids%20II%20(2009-11)/EUKidsOnlineIIReports/D4FullFindings.pdf
Lešnik, R. (1982). Prosti čas. Maribor: Založba Obzorja.
Lešnik, R. (1987). K temeljem pedagogike in didaktike prostega časa. Maribor: Pedagoška fakulteta.
Lušina, B. (2011). Prosti čas (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Macuh, B. (2017, May 3). Pomen prostega časa za posameznika [Research gate].
Pridobljeno s
https://www.researchgate.net/publication/316647721_POMEN_PROSTEGA_CASA_ZA_PO SAMEZNIKA
Mirkovič, M. (2012). Digitalna ovisnost učenika. Pogled kroz prozor: Digitalni časopis za
obrazovne stručnjake. Pridobljeno s
https://pogledkrozprozor.wordpress.com/2012/10/31/digitalna-ovisnost-ucenika/
Muziker.si. (2004). Pridobljeno s https://www.muziker.si
Motl, R. W., McAuley, E., Birnbaum, A. S. in Lytle, L. A. Naturally occurring changes in time spent watching television are inversely related to frequency of physical activity during early adolescence. Journal of Adolescence 29(2006), 19–32.
doi:10.1016/j.adolescence.2005.01.005
Nacionalni inštitut za javno zdravje (2017). Pridobljeno s http://www.nijz.si
Novak, H. (1992). O prostem času slovenskih osnovnošolcev – koliko ga imajo in kako ga preživljajo? V Prosti čas mladih (str. 54–70). Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Novljan, S. (2010). Knjižnica za ustvarjalno učenje. V M. Steinbuch (ur.), Knjižnično informacijsko znanje (str. 13–106). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Pangerc, B. (2012). Uporaba sodobne – informacijsko komunikacijske tehnologije pri osnovnošolcih na osnovni šoli Draga Bajca Vipava (Diplomsko delo). Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper.
Pea, R., Nass, C., Meheula, L., Rance, M., Kumar, A., Bamford, H., … Zhou, M. (2012).
Media Use, Face-to-Face Communication, Media Multitasking, and Social Well-Being
Among 8- to 12-Year-Old Girls. Development Psychology, 48(2), 327–336. doi:
10.1037/a0027030
Peršič,. T. (2012). Vpliv spletnih socialnih omrežij na medosebne odnose med mladimi (Diplomsko delo). Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za uporabne družbene študije, Nova Gorica.
Richards, R., McGee, R., Williams, S. M., Welch, D. in Hancox, R. J. (2010). Adolescent Screen Time and Attachment to Parents and Peers. Arch Pediatr Adolesc Med, 164(3), 258–
262. Pridobljeno s https://jamanetwork.com/journals/jamapediatrics/fullarticle/382905
Rideout, M. A. (2015). Media use by tweens and teens. San Francisco, CA: Common Sence
media. Pridobljeno s
http://static1.1.sqspcdn.com/static/f/1083077/26645197/1446492628567/CSM_TeenTween_
MediaCensus_FinalWebVersion_1.pdf
Rideout, V. J., Foehr, U. G., Roberts, D. F. (2010). Generation M2: Media in the lives of 8 to18 year olds. Menlo Park, California: Henry J. Kaiser family foundation. Pridobljeno s https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED527859.pdf
Safe.si. (b. d.). Pridobljeno s https://safe.si/druzabna-omrezja/musically
Schmidt, M. E. in Vandewater, E. A. (2008). Media and attention, cognition and school achievement. The future of children, 18(1), 63–85. Pridobljeno s https://pdfs.semanticscholar.org/b51d/7de097ebaa0bfdc56da07b5b79b1936277a2.pdf
Sigman, A. (2010). The Impact Of Screen Media On Children: A Eurovision For Parliament.
Quality of Childhood Group in the European Parliament, 88–121. Pridobljeno s https://www.steinereducation.edu.au/wp-content/uploads/uk_screen_time.pdf
Simonič, T., Oblak, K. (2015). (Ne)aktivni prosti čas mladih. Sport: Revija za teoretična in praktična vprašanja sporta, 63(1/2), 89–93. Pridobljeno s
http://eds.a.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni- lj.si/eds/pdfviewer/pdfviewer?vid=3&sid=1f9c2c6a-2c25-4ba1-853a-67ec1f58c28a%40sessionmgr4007
Sparrow, B., Liu, J. in Wegner, D. M. (2011). Google effects on memory: cognitive consequences of having information at our fingertips. Science, 333(6043), 776–778.
doi:10.1126/science.1207745
Spitzer, M. (2017). Digitalna demenca: Kako spravljamo sebe in svoje otroke ob pamet.
Celovec: Mohorjeva založba Celovec.
The statistics portal Statista (b. d.). Pridobljeno s
https://www.statista.com/statistics/264810/number-of-monthly-active-facebook-users-worldwide/
Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno s http://www.stat.si/StatWeb/
Switzer, S. in Csapo, N. (2005). Survey of student usage of digital technology: Teaching implications. Issues in information systems, VI(1), 127–133. Pridobljeno s http://iacis.org/iis/2005/Switzer_Csapo.pdf
Tepavčević, Ž. Družina in prosti čas. V Socialno delo, 42(1), 27–32. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJFN88ZF/dadda987-5d0d-4c0b-951c-6c9acdad9af9/PDF
Valcke, M., Bonte, S., Wever, B. D. in Rots, I. (2010). Internet parenting styles and the impact on Internet use of primary school children. Science direct, 55(2). doi:
10.1016/j.compedu.2010.02.009
Vigdor, J., Ladd, H. (2010). Scaling the digital divide: Home Computer Technology and student achievement. Calder, Working paper, 48. doi: 10.1.1.849.6663&rep=rep1&type=pdf
Yuan, K., Qin, W., Wang, G., Zeng, F., Zhao, L., Yang, X., … Tian, J. (2011). Microstructure Abnormalities in Adolescents with Internet Addiction Disorder. PLoS ONE 6(6).
doi:10.1371/journal.pone.0020708
Wartella, E., Rideout, V., Lauricella, A. R. in Connell, S. L. (2014). Parenting in the age of digital technology: A national survey. Center on media and human development, Northwestern University. Pridobljeno s https://cmhd.northwestern.edu/wp-content/uploads/2015/06/ParentingAgeDigitalTechnology.REVISED.FINAL_.2014.pdf
Wartella, E., Rideout, V., Lauricella, A. R. in Connell, S. L. (2014). Parenting in the age of digital technology: A national survey. Center on media and human development, Northwestern University. Pridobljeno s https://cmhd.northwestern.edu/wp-content/uploads/2015/06/ParentingAgeDigitalTechnology.REVISED.FINAL_.2014.pdf