Športne panoge na tekmovalnem nivoju Pogostost pojavljanja (f)
šah 7
pikado 10
streljanje 9
plavanje 9
balinanje 9
športni ribolov 5
namizne miselne igre (tarok) 5
Predstavnik ene podruţnice je zapisal, da imajo športne panoge, ki so vse v okviru komisije za šport, pri ZMSS.
48
Graf 5 b: Športne panoge na tekmovalnem nivoju v odstotkih
S tortnega grafikona je razvidno, da je najbolj pogosta tekmovalna panoga pikado (f=10), sledita ji streljanje z zračno puško, balinanje ter plavanje imajo enako frekvenco pojavljanja odgovorov (f=9).
Predstavniki podruţnic so sami zapisali in med športe uvrstili tudi druţabni igri kot sta tarok (namizne miselne igre) in šah, ki vplivata na razvoj kognitivnih sposobnosti, ne pa tudi na aktivnost celega telesa.
Članom podruţnic bi bilo potrebno ponuditi nove sodobne oblike vadbe kot so pilates, tai chi in joga, ki smo jih omenili ţe v teoretičnem delu.
Glede na dobljene rezultate lahko potrdimo Hipotezo 5, ki pravi, da so najbolj pogoste tiste panoge, ki niso zahtevne z vidika moči in vzdrţljivosti.
13%
49 8.6 Strokovna usposobljenost kadra za vodenje aktivnosti
Graf 6: Strokovna usposobljenost kadra za vodenje aktivnosti
Rezultati kaţejo, da je 10 anketirancev odgovorilo, da nimajo strokovnih kadrov za vodenje športne aktivnosti, 4 pa so pritrdili.
Večja strokovna usposobljenost za vodenje gibalnih aktivnosti bo mogoča z reformo študijskih programov na Fakulteti za šport. Filipčič (2009) navaja, da bodo študenti lahko pridobili kompetence s področja športa invalidov:
na dodiplomskem programu bodo v okviru predmeta Didaktika športne vzgoje 1 pridobili osnove športne vzgoje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Usposobili se bodo za načrtovanje in izpeljavo različnih organizacijskih oblik športnih dejavnosti, ki bodo individualno prilagojene in uporabljene na populaciji oseb s posebnimi potrebami;
na magistrskem programu bo predmet Športna vzgoja učencev s posebnimi potrebami
na doktorskem študiju pa bo predmet Specialna športna dejavnost: gibalni razvoj.
Čeprav bodo študentje pridobili znanja predvsem za otroke in mladino, jih lahko kasneje prenesejo tudi na starejšo populacijo.
Glede na dobljene rezultate ovrţemo Hipotezo 6, ki pravi, da imajo podruţnice ZMSS strokovno usposobljen kader za vodenje športnih aktivnosti.
0
50
8.7 Tedenska vključenost v gibalno aktivnost
Graf 7: Tedenska aktivnost članov
Ugotovili smo, da se v 10-ih podruţnicah člani 1x/teden ukvarjajo z gibalno aktivnostjo, v 5-ih se člani ukvarjajo 2x/teden in v eni podruţnici 3x /teden. Odgovora 4x in več/teden ni izbral nihče. Glede na to, da se le 15% članov aktivno ukvarja s športom in od teh 1x tedensko 62%, kaţe na to, da bodo morali organizacije korenito spremeniti svoje programe, da bodo pritegnile več članov.
Podruţnice imajo moţnost organiziranja telesne vadbe v povprečju le enkrat tedensko, kar je tudi razlog, da se nekateri člani le takrat udeleţujejo gibalnih aktivnosti.
Glede na dobljene rezultate lahko potrdimo Hipotezo 7, ki pravi, da so aktivni člani povprečno 1x/teden vključeni v športno aktivnost.
8.8 Športni objekti izvajanja vadbe
Ugotavljali smo tudi kraj izvajanje športne vadbe. Tri podruţnice so podale odgovor, da vadbo izvajajo v športni dvorani, preostale pa so vadbo izvajale v različnih prostorih, ki so namenjeni različnim športom: npr. na balinišču, v bazenu, na strelišču, v osnovni šoli in v športnemu društvu.
Glede na dobljene rezultate ovrţemo Hipotezo 8, ki pravi, da se športna dejavnost izvaja v športnih dvoranah.
51 8.9 Športni objekti in prilagojenost stopnji invalidnosti
Graf 8: Prilagojenost športnih objektov
Rezultati nakazujejo, da je 8 anketirancev odgovorilo, da so športni objekti delno prilagojeni invalidnosti, 5 anketirancev pa je mnenja, da so prilagojeni stopnji invalidnosti. Le en anketiranec pa je odgovoril, da objekti niso prilagojeni.
Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo sta leta 2008 izvedla projekt z naslovom Ukrepi za uresničevanje pravic invalidov do dostopa brez ovir. Največ uporabnikov različnih invalidskih organizacij je odgovorilo, da je zelo veliko ovir grajenega okolja pri bazenih (24,1%), srednje veliko pri športnih dvoranah (19,7%), najmanj pa v zunanjih športnih objektih (24,6%). Komunikacijskih ovir je največ pri športnih dvoranah (19,1%), srednje veliko ovir je pri zunanjih športnih objektih (10,0%), najmanj ovir pa je pri bazenih (29,0%).
Glede na dobljene rezultate lahko ovrţemo Hipotezo 9, ki pravi, da so športni objekti prilagojeni stopnji invalidnosti.
0 2 4 6 8 10
pogostost pojavljanja odgovorov
prilagojenost športnih objektov
da ne delno
52
8.10 Neorganizirana vadba
Graf 9: Neorganizirana športna dejavnost znotraj društev
Rezultati kaţejo, da odgovorni zelo slabo vedo ali se njihovi člani ukvarjajo z neorganizirano športno dejavnostjo. Teh odgovorov je bilo kar 7 (polovica anketiranih). Pet anketiranih nakazuje, da se člani ukvarjajo tudi z neorganizirano športno vadbo, en je navedel, da se člani ne ukvarjajo z neorganizirano športno dejavnostjo, en predstavnik podruţnice pa ni navedel podatka. Glede na to, da so se anketirani velikokrat odločali za odgovor »ne vem«, se nam zdi, da bi bilo potrebno, da se vodje podruţnic informirajo o neorganizirani športni dejavnosti njihovih članov. Pravega odgovora o izvajanju neorganizirane vadbe nismo mogli izvedeti, saj nismo spraševali posameznega člana z MS.
Glede na dobljene rezultate pa lahko ovrţemo Hipotezo 10, ki pravi, da se člani udeleţujejo tudi neorganizirane vadbe.
0 1 2 3 4 5 6 7
pogostost pojavljanja odgovora
neorganizirana vadba
da ne ne vem
53 8.11 Moţnost razvoja športa invalidov v Sloveniji
Graf 10: Moţnost razvoja športa invalidov v Sloveniji
Rezultati navajajo, da so anketiranci v največji meri menili, da je za razvoj športa invalidov potrebna večja ozaveščenost članov (f=13), kar se ujema s podanimi razlogi za gibalno neaktivnost. V veliki meri vidijo napredek v pridobitvi več finančnih virov (f=12).
Kot smo ţe omenili v teoretičnem delu, ljudje vidijo največ ovir v razvoju športa invalidov v neusposobljenosti strokovnega kadra (50,6 %), pomanjkanju ustreznih programov (22,8%), slabi organiziranosti društev (11,4%), predragih programih (7,6%), nedostopni objekti (5,1%), nezanimivih programih (2,5%). (Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite:
Kaj je po vašem mnenju največji problem, ki zavira šport invalidov?, 2011) V raziskavi niso omenili razvijanja ozaveščenosti članov o pomenu redne gibalne aktivnosti in sodelovanja s panoţnimi športnimi zvezami, v čemer smo videli moţnost razvoja športa invalidov.
0
54
Glede na dobljene rezultate lahko potrdimo Hipotezo 11, ki pravi, da je najbolj pogosto izbrana moţnost za razvoj športa oseb z MS v Sloveniji večje ozaveščanje vseh članov o pomenu redne gibalne aktivnosti.
8.12 Sodelovanje s panoţnimi zvezami
Graf 11: Sodelovanje s panoţnimi zvezami
Z grafa lahko razberemo, da je 7 predstavnikov podruţnic zapisalo, da ne sodelujejo s panoţnimi zvezami, 6 predstavnikov pa je potrdilo sodelovanje s panoţnimi zvezami. En predstavnik podruţnice pa ni odgovoril na vprašanje.
Pomen sodelovanja invalidskih organizacij in panoţnih zvez vidimo v tem, da bi bila finančna sredstva skupna, s čimer bi zagotovili večjo kvaliteto programov in pritegnili zadostno številu športnikov invalidov. (Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije: Razvoj športa invalidov, 2011)
Glede na dobljene rezultate lahko delno potrdimo Hipotezo 12, ki pravi, da podruţnice sodelujejo s panoţnimi športnimi zvezami.
0 1 2 3 4 5 6 7
pogostost pojavljanja odgovorov
sodelovanje s panoţnimi zvezami
da ne
55 8.13 Informacijske točke za vključevanje športnikov invalidov v športno dejavnost
Graf 12: Informacijske točke
Rezultati kaţejo, da 7 podruţnic nima informacijskih točk za vključevanje športnikov invalidov v športno dejavnost, 6 jih ima, predstavnik ene podruţnice pa je zapisal, da tega ne ve.
Kotnik (1998 a) pravi, da je obveščanje o značilnostih športnih dejavnosti naloga referenta za šport, zato bi bilo dobro vedeti, na kakšne načine to počnejo oziroma zakaj ne.
Glede na dobljene rezultate ovrţemo Hipotezo 13, ki pravi, da imajo podruţnice ZMSS informacijske točke za vključevanje športnikov invalidov.
0 2 4 6 8
pogostost pojavljanja odgovorov
informacijske točke za vključevanje športnikov invalidov v športno dejavnost da ne
56
8.14 Pridobivanje finančnih sredstev
Graf 13: Finančna sredstva s strani lokalnih skupnosti
Rezultati nakazujejo, da 11 podruţnic ne pridobiva finančnih sredstev za vadbo s strani lokalnih skupnosti. Razlogi so lahko različni, največkrat pa je razlog, da se podruţnice ne odločijo za kandidaturo. Trem podruţnicam pa je uspelo pridobiti potrebna sredstva.
V Uradnem listu piše, da ima vsaka lokalna skupnost Pravilnik o sofinanciranju programov na področju socialnih in humanitarnih dejavnosti. (Uradni list: Pravilnik o sofinanciranju programov na področju socialnih in humanitarnih dejavnosti v Občini Hrpelje - Kozina, 2011) Kljub temu pa lokalne skupnosti invalidskim organizacijam ne namenjajo dovolj finančnih sredstev za izvajanje športnih programov invalidov. Glavni razlog je v tem, da v Nacionalnem programu športa Republike Slovenije šport invalidov nima ustrezne opredelitve, kar se kaţe v neustreznem vrednotenju programov in precej niţjih dodeljenih sredstev fundacije za te programe, v primerjavi s podobnimi programi drugih izvajalcev. (Zveza za šport otrok in mladine Slovenije – mreţenje: Vabilo k javni razpravi na predlog Sprememb in dopolnitev Pravilnika o pogoji, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, 2011)
Glede na dobljene rezultate ovrţemo Hipotezo 14, ki pravi, da podruţnice ZMSS pridobivajo finančna sredstva za vadbo s strani lokalne skupnosti.
0
57
9.0 ZAKLJUČEK
V diplomskem delu smo ugotavljali, kakšno je trenutno stanje športne aktivnosti članov 14-ih podruţnic Zveze multiple skleroze Slovenije. Med pregledom literature smo ugotovili, da v Sloveniji še ni bilo izvedene raziskave s tega področja.
Podatke smo zbrali aprila 2011 na URI-Soča, kjer se je v okviru projekta Športne mreţe enakih, odvijalo Srečanje na temo športa invalidov. Vzorec je predstavljalo 14 predstavnikov podruţnic Zveze multiple skleroze Slovenije. Uporabili smo vprašalnik, ki je vseboval področja: splošne informacije, športne panoge, športni objekti in razno. Rezultate smo obdelali s pomočjo programa Excel in jih prikazal s pomočjo preglednic in grafov.
V raziskavi smo ugotovili, da je med člani podruţnic Zdruţenja multiple skleroze večje število ţensk, največ članov pa je starih več kot 40 let.
Člani so večinoma gibalno neaktivni, kot glavni razlog za gibalno neaktivnost pa je najbolj pogosto navedena slaba ozaveščenost članov o pomenu športne dejavnosti. Med športi se v glavnem ukvarjajo z balinanjem, pikadom in streljanjem. Kader za vodenje aktivnosti ni strokovno usposobljen. Aktivni člani so v povprečju telesno aktivni 1x tedensko.
Športna dejavnost se izvaja v prostorih, ki so primerni za posamezno vrsto športa in so delno prilagojeni stopnji invalidnosti. Polovica podruţnic nima podatka o tem ali se člani udeleţujejo tudi neorganizirane vadbe. Razvoj športa invalidov bo potrebno razvijati v smeri večjega ozaveščanja vseh oseb z MS o pomenu redne gibalne aktivnosti. Društva delno sodelujejo s panoţnimi zvezami, nimajo v zadostni meri razvitih informacijskih točk za vključevanje športnikov invalidov in ne pridobivajo dovolj finančnih sredstev za vadbo s strani lokalne skupnosti.
Rezultati so pomembni predvsem pri oblikovanju ustreznih pogojev za izvajanje športnih programov v prihodnje. Potrebno bo rešiti vprašanje zagotavljanja zadostnih finančnih sredstev in razviti ustrezne načine privabljanja v šport, predvsem mladih z MS.
58
Med izpolnjevanjem vprašalnika so imeli predstavniki podruţnic ZMSS precej teţav z razumevanjem vprašanj, zato lahko med pomanjkljivosti raziskave uvrstimo nepravilno, netočno in pomanjkljivo reševanje vprašalnika, zaradi česar je bilo podatke teţko statistično obdelati. Rezultati nam zato ne dajejo popolnoma realne slike.
V nadaljnjih raziskavah bi lahko pozornost usmerili na same člane podruţnic, ki bi nam bolje pojasnili, s kakšnimi ovirami se srečujejo pri telesni dejavnosti in kakšno je njihovo stališče do športa, da bi lahko nato boljše načrtovali načine dela z njimi. Vključili pa bi lahko tudi osebe z MS, ki niso dejavno vključene v podruţnice, da bi oblikovali programe na nacionalni ravni. Izrednega pomena je zato delo poverjenikov, ki dobijo vpogled v ţivljenja oseb z multiplo sklerozo in so v veliko pomoč pri posredovanju informacij predstavnikom podruţnic.
Osebam z multiplo sklerozo se je potrebno pri športu pribliţati in poskušati razumeti njihove stiske ter jih nato informirati o dokazanih pozitivnih učinkih vadbe, saj jih bomo tako laţje vključili v primerne športne programe in jim omogočili kvalitetnejšo udeleţbo v druţbi.
59
10. LITERATURA IN VIRI
ActiveMSers: Review: Pilates. Pridobljeno 2.8.2011 iz
http://www.activemsers.org/exercisesstretches/reviewpilates.html
Cappelle-chess: Do you lack grasping capabilities – play chess online. Pridobljeno 30.7.2011 iz
http://www.cappelle-chess.com/beginner-chess-tips/do-you-lack-grasping-capabilities-%E2%80%93-play-chess-online/
Denišlič, M. in Meh, D. (ur.) (2006). Multipla skleroza. Ljubljana: Medicinski razgledi
Denišlič, M., Pustovrh, I. (2006). Nevrofiziološke preiskave. V M. Denišlič in D. Meh (ur.), Multipla skleroza (str. 35 – 41). Ljubljana: Medicinski razgledi
Denišlič, M., Rener Primic, Z. (2006). Multipla skleroza pri otrocih. V M. Denišlič in D. Meh (ur.), Multipla skleroza (str. 41 – 43). Ljubljana: Medicinski razgledi
Dolenjska podružnica pri Združenju multiple skleroze: Pridobivanje finančnih sredstev.
Pridobljeno 5.8.2011 iz http://www.dolenjska.zdruzenje-ms.si/opodruznici.htm
Dostopnost: Splošne informacije o projektu. Pridobljeno 3.8.2011 iz http://dostopnost.uirs.si/Oprojektu/Splošneinformacije/tabid/68/Default.aspx
Dostopnost: Ukrepi za uresničevanje pravic invalidov do dostopa brez ovir (končno
poročilo). Pridobljeno 6.8.2011 iz
http://dostopnost.uirs.si/LinkClick.aspx?fileticket=HH9BUlzQPGc%3d&tabid=65
Filipčič, T. (2006). Poučevanje gibalno oviranih. Športnik (št. 4), 30-32
Filipčič, T. (2009). Reforma študijskih programov na Fakulteti za šport v Ljubljani. Športnik (št. 16), 7 – 9
60
Graham, J. (2001). Multipla skleroza: vodnik za samopomoč. Ljubljana: Zdruţenje multiple skleroze Slovenije
Karapandţa, J. (2002). Fizikalna terapija in rehabilitacija pri multipli sklerozi. Glasilo, (št.
46), 6-9
Končan Vračko, B. (2009). Multipla skleroza: strokovni odgovori na najpogostejša vprašanja.
Glasilo (št. 58), 4-8
Kontić, V. (2009). Bolniki z multiplo so splezali do dobrega počutja in samozavesti.
Pridobljeno 2.8.2011 iz http://dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042313569
Korošec, S. (2005). Telesna vadba bolnikov z multiplo sklerozo. Glasilo, (št. 51), 18-20
Kotnik, V. (1998 a). Šport invalidov z multiplo sklerozo. Glasilo (št. 38), 36-38
Kotnik, V. (1998 b). Koristnost druţabnih in športnih srečanj ter druţenj v Zdruţenju multiple skleroze Slovenije. Glasilo (št. 37), 71-73
Kovačič, D. (1996). Psihološka rehabilitacija bolnikov z multiplo sklerozo. Gib : revija o rehabilitaciji (št. 1), 19-20
Kranjc, P. (2006). Povezovanje oseb z multiplo sklerozo. V M. Denišlič in D. Meh (ur.), Multipla skleroza (str. 89 – 90). Ljubljana: Medicinski razgledi
Kresal Bizaj, P. (2005). Storimo nekaj zase: vaje za ravnotežje. Glasilo (št. 50), 23-26
Meh, D. (2006). Bolečina in multipla skleroza. V M. Denišlič in D. Meh (ur.), Multipla skleroza. (str. 24 – 26). Ljubljana: Medicinski razgledi
Mehle, V. (2005). Hipoterapija za osebe z multiplo sklerozo. Glasilo (št. 51), 12-14
61 Mostert, S., Kesselring, J. (2002). Effects of a short-term exercise training program on aerobic fitness, fatigue, health perception and activity level of subjects with multiple sclerosis.
Multiple Sclerosis Journal (vol. 8 no. 2), 161 - 168
Motl, R.W., McAuley, E., Snook, E. M. (2005). Physical activity and multiple sclerosis: a meta-analysis. Multiple Sclerosis Journal (vol. 11 no. 4), 459 – 463
Ms–gateway: Sport and MS, 2011. Pridobljeno 17.7.2011 iz http://www.ms-gateway.com/day-by-day/your-body/sport-amp-wellbeing-8.htm
Multiple Sclerosis Society: Cognitive problems in MS. Pridobljeno 23.8.2011 iz
http://www.mssociety.org.uk/what-is-ms/signs-and-symptoms/memory-and-thinking/cognitive-problems
Multiple Sclerosis Society: Emotions. Pridobljeno 23.8.2011 iz http://www.mssociety.org.uk/what-is-ms/signs-and-symptoms/mental-health/emotions
Multiple Sclerosis Society: Other mental health issues. Pridobljeno 23.8.2011 iz http://www.mssociety.org.uk/what-is-ms/signs-and-symptoms/mental-health/other-issues
Orbanič, V. (2002). Masaža. Glasilo (št. 46), 35-36
Petajan, J. H., Gappmaier, E., White, A. T., Spencer, M. K., Mino, L. and Hicks, R. W.
(1996). Impact of aerobic training on fitness and quality of life in multiple sclerosis. Annals of Neurology, 39: 432–441.
Petelin – Suhadolnik, M. (1998). Rehabilitacija obolelih z multiplo sklerozo. Glasilo (št. 37), 32-37
Petrovič, V. (2001). Hipoterapija: zdravljenje z jahanjem konja. Velenje: Pozoj
Planinc, M. (2009). Športni objekti za funkcionalno ovirane ljudi. Športnik (št. 16), 6
62
Podnar, S. (2006). Motnje mokrenja, odvajanja blata in spolne motnje. V M. Denišlič in D.
Meh (ur.), Multipla skleroza (str. 30 – 31). Ljubljana: Medicisnki razgledi.
Poţar, P. (2008). Vpliv eksperimentalnega programa na koordinacijo otrok starih od 6 do 9 let. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Primoţič, A. (1996). Načela fizoterapevtske obravnave oseb z multiplo sklerozo. Glasilo (št.
32), 21-24
Serendip: Multiple Sclerosis and the Self. Pridobljeno 29.7.2011 iz http://serendip.brynmawr.edu/exchange/node/1895
Surakka, J., Romberg, A., Ruutiainen, J., Aunola, S., Virtanen, A., Karppi, S-L. idr. (2004).
Effects of aerobic and strength exercise on motor fatigue in men and women with multiple sclerosis: a randomized controlled trial. Clinical Rehabilitation. (vol. 18 no. 7), 737 - 743
Športna zveza Murska Sobota: Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji 2011 – 2020.
Pridobljeno 5.8.2011 iz www.sz-ms.si/files/NPS2010_OKS_razprava.pdf
Telovadba za obolele z multiplo sklerozo: telovadba za obolele z multiplo sklerozo, ki jo lahko izvajajo sami. (1989). Ljubljana: Društvo multiple skleroze Slovenije.
Telovadba za obolele z multiplo sklerozo: navodila in vaje za teţje obolele z multiplo sklerozo in njihove pomočnike. (1990). Ljubljana: Društvo multiple skleroze Slovenije.
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije: Oddelek za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi moţganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji.
Pridobljeno 4.8.2011 iz
http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-poskodbe_mozganov_z_multiplo_sklerozo/
Uradni list: Pravilniku o sofinanciranju letnega programa športa v občini Ajdovščina.
Pridobljeno 6.8.2011 iz http://www.uradni-list.si/1/content?id=84662
63 Uradni list: Pravilnik o sofinanciranju programov na področju socialnih in humanitarnih dejavnosti v Občini Hrpelje - Kozina. Pridobljeno 5.8.2011 iz http://www.uradni-list.si/1/content?id=102250
Uradni list: Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Pridobljeno 1.8.2011 iz http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20073&stevilka=101
Velepec, A. (2010). Vadba in osebe z MS. Glasilo, (št. 60), 19-21
Vute, R. (1999). Izziv drugačnosti v športu. Ljubljana: Debora
Zavod za šport RS Planica: Razpisna dokumentacija k javnemu razpisu »Sofinanciranje strokovne priprave in koordinacije programa šolskih športnih tekmovanj in prireditev v šolskem letu 2011/2012«. Pridobljeno 3.8.2011 iz www.zsrs-planica.si/wp-content/.../Razpisna_dokumentacija_objava.doc
Združenje multiple skleroze Slovenije: Pregled pravic in olajšav za osebe z multiplo sklerozo.
Pridobljeno 5.8.2011 iz
http://www.zdruzenje-ms.si/datoteke/statut/PREGLEDPRAVICinOLAJSAV.pdf
Združenje multiple skleroze Slovenije: Tečaj nordijske hoje. Pridobljeno 2.8.2011 iz
http://www.zdruzenje-ms.si/portal/article.php?story=20100908132841448&query=nordijska%2Bhoja
Zsis – zveza: Pregled športnih panog, vključenih v program Zveze za šport invalidov Slovenije. Pridobljeno 2.8.2011 iz http://sport.si21.com/sport-invalidov/zveza/panoge.htm
64
Zupančič Pečar, M. (2011). Otroci s posebnimi potrebami pri pouku športne vzgoje.
Pridobljeno 1.8.2011 iz
http://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:5GMsqjDh_FUJ:www.zrss.si/doc/SVZ_Martina%2520Zupan%25 C4%258Di%25C4%258D%2520Pe%25C4%258Dar_Otroci%2520s%2520posebnimi%2520potrebami.doc+dol
gotrajno+bolni+otroci&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESjSqUULAhGoOhoSQTWab5HI-WqSI6drGbuEELCYWLpXiyc3doeJ5DMttm3B6ULH5wlEEolsPnb3aLCVX69bIoiuqQ8g5dOqQEdsP1wS3Xn rchKa4OTbTLnNOK-ywRj5yqwX7oXb&sig=AHIEtbSW-rX4Y2HYAqLw2mNExJ3adNQLNQ
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije: Razvoj športa invalidov. Video posnetek.
Pridobljeno 30.7.2011 iz http://www.zveza-gns.si/slovenija/razvoj-sporta-invalidov
Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite: Kaj je po vašem mnenju največji problem, ki zavira šport invalidov?. Pridobljeno 24.8.2011 iz http://www.zsis.si/index.php/component/poll/26-kaj-je-po-vasem-mnenju-najveji-problem-ki-zavira-razvoj-porta-invalidov
Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite: Podatki o zvezi. Pridobljeno 1.8.2011 iz http://www.zsis.si/index.php/o-zvezi
Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite: Pravilniki ZŠIS-POK. Pridobljeno 4.8.2011 iz http://www.zsis.si/index.php/o-zvezi/pravilniki/325-pravilniki
Zveza za šport otrok in mladine Slovenije: Športna mreža enakih. Pridobljeno 28.3.2011 iz http://www.zsoms.si/news.php?id=127
Zveza za šport otrok in mladine Slovenije – mreţenje: Vabilo k javni razpravi na predlog Sprememb in dopolnitev Pravilnika o pogoji, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Pridobljeno 29.7.2011 iz
http://www.zsoms-mrezenje.si/attachments/053_Vabilo_k_javni_razpravi_sprememba_pravilnika_FSO.pdf
65 Ţibert, A. (2001). Dostop do javnih objektov: na invalidskem vozičku pridejo brez
spremljevalca redko kam. Pridobljeno 10.3.2011 iz
http://www.delo.si/novice/slovenija/dostop-do-javnih-objektov-na-invalidskem-vozicku-pridejo-brez-spremljevalca-redko-kam.html
Weikert, M., Dlugonski, D., Balantrapu, S., Motl, R.W. (2011). Most common types of physical activity self-selected by people with multiple sclerosis. The International Journal of MS Care. (vol. 13 no. 1), 16 - 20
66 posamezni športni organizaciji, ki skrbi za posamezno invalidsko populacijo ter oceno Srečanja na temo športa invalidov.
Število starih do 18 let (osnovna /srednja šola):
Število starih od 18 – 15 let (študentov):
Število starih od 25- 40 let:
Število starih nad 40 let:
Ocenite odstotek športno aktivnih in neaktivnih članov v društvu/organizaciji?
Športno aktivni (ne glede na spol):
Športno neaktivni (ne glede na spol):
Športno aktivne ţenske:
67 Število tekmovalcev, ki tekmujejo v Sloveniji:
A) Število in povprečna starost ţensk:
B) Število in povprečna starost moških:
C) Število vključenih mladih športnikov (do 25 let):
Število tekmovalcev, ki tekmujejo na mednarodnem nivoju:
A) Število in povprečna starost ţensk:
B) Število in povprečna starost moških:
C) Število vključenih mladih športnikov (do 25 let):
Koliko športnih programov izvajate v vaši organizaciji?
2. ŠPORTNE PANOGE
2.1 Naštejte vse športne panoge s katerimi se ukvarjajo vaši člani na rekreativnem in tekmovalnem nivoju!
Rekreativni nivo:
Rekreativni nivo: