Andrejka Kavčič, R. (2005). Učenje z gibanjem pri matematiki: priročnik gibalnih aktivnosti za učenje in poučevanje matematike v 2. razredu devetletke. Ljubljana:
Društvo bravo.
Bačanac, L. (2016). Psihosocialni razvoj v obdobju poznega otroštva in mladostništva.
V B. Škof (ur). Šport po meri otrok in mladostnikov: pedagoški, didaktični, psihosocialni, biološki in zdravstveni vidik športne vadbe mladih (str. 72-86). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.
Batistič Zorec, M. (2002). Učenje v vrtcu. Sodobna pedagogika (53)3, 25-43.
Batistič Zorec, M. (2010). Participacija otrok v slovenskih vrtcih z vidika stališč in izkušenj vzgojiteljev. V: Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce:
podobnosti v različnosti (str. 67-85). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Benko, E. (2012). Igra vlog kot metoda izkustvenega učenja pri predmetu osnove zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem (Magistrsko delo, Fakulteta za vede o zdravju). Pridobljeno s https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=9960&lang=slv.
Bogataj, M. in Vidic, L. (2002). Z gibanjem do malih tiskanih črk. V R. Pišot, V.
Štemberger, F. Krpač in T. Filipčič (ur.), Otrok v gibanju: zbornik prispevkov: 2.
mednarodni znanstveni posvet (str. 183-188). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Brodar, Š., Klemenc, A., Smrekar, B. In Laco, J. (2016). Z gibanjem do drugačnega pouka. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 14 (1), 49–68. Pridobljeno s https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98X3BDNZ.
Caine, R. (2005). 12 Brain/Mind Learning Principles in Action: the fieldbook for making connections, teaching, and the human brain. United States of America: Library of Congress cataloging - in Publication Data.
Cencič, M. in Cencič, M. (2002). Priročnik za spoznavno usmerjen pouk. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Cotič, M., J. Zurc in Kozlovič Smodlak, D. (2004). Celosten pristop pri zgodnjem poučevanju: vloga gibalnih aktivnosti pri pouku matematike. Pedagoška obzorja 19 (2), 32-46.
41
Daley, A. J. in Ryan, J. (2000). Academic performance and participation in physical activity by secondary school adolescents. Percept Mot Skills, 91 (2), 531-534.
Davis, C. L. in Cooper, S. (2011). Fitness, fatness, cognition, behavior, and academic achievement among overweight children: Do cross-sectional associations correspond to exercise trial outcomes? Preventive Medicine 52 (1), 65-69. Pridobljeno s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3164323/.
Dolenc, P. (2015). Telesna samopodoba in gibalna/športna aktivnost mladostnikov.
Koper: Univerzitetna založba Annales.
Drev., A. (2010). Odnos otrok in mladostnikov do gibanja: izsledki fokusnih skupin.
Pridobljeno s
http://www.zdravjevsoli.si/attachments/article/192/Porocilo%20o%20fokusnih%20sku pinah%20za%20gibanje.pdf.
Drev, A. (2013). Gibanje: Telesno dejavni vsak dan. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Pridobljeno s https://www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/gibanje_telesno_dejavni_vsak_dan.pdf.
Dewey., J. (2012). Šola in družba. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Pridobljeno s
https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Zalozba/prodaja_predstavitev/Dewey_Sola_in_druzba.pdf.
DiFino, M. S. in Lombardino, J. L. (2004). Language Learning Disabilities: The Ultimate Foreign Language Chalenge. Foreign language annals, 37: 390-400. Pridobljeno s
https://outreach.colorado.edu/pdf/Language-And-Learning/DiFino-Lombardino-2004.pdf.
Dwyer, T., Sallis, J. F., Blizzard, L., Lazarus R. in Dean K. (2001). Relation of Academic Performance to Physical Activity and Fitness in Children. Pediatric Exercise Science 13, 225-238.
Fisher, N., Juszczak, L., in Friedman, S.B. (1996). Sports participation in an urban high school: Academic and psychological correlates. Journal of Adolescent Health,189, 329-334.
Fox, K. R. (2004). Tackling obesity in children through physical activity: a prespective from the United Kingdom. Quest, 56 (1), 28–40.
42
Frosting, M. (1989). Gibalna vzgoja. Nove poti specialne pedagogike. Ljubljana:
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
Gallahue, D. L. in Ozmun, J. C. (2006). Understanding motor development: infants, children, adolescents, adults. Boston: McGraw – Hill.
Gamser, A. (2011). Ustvarjanje predpogojev za učenje branja, pisanja in računanja. V M. Košak Babuder in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami: Pomoč in podpora (str. 56-68). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno s http://www.ucne-tezave.si/files/2016/10/3_Pomoc.pdf.
Gavin, M., Dowshen S. in Izenberg N. (2007). Otrok v formi: praktični vodnik za vzgojo zdravih otrok - od rojstva do najstniških let. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Geršak, V. (2016). Ustvarjalni gib kot celostni učni pristop v osnovni šoli (Doktorska disertacija, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/3540/1/Disertacija_Vesna_Gersak.pdf.
Geršak, V. (2006). Plesno-gibalna ustvarjalnost. V Otrok v svetu glabe, plesa in lutk (str. 53-93). Koper: Univerza na primorskem Pedagoška fakulteta.
Gorjanc, K. (2004). Vpliv aktivnega odmora na trenutno počutje učencev (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Haug, E. (2008) Multilevel correlates of physical activity in the school setting. Norway:
University of Bergen, Faculty of Psychology, Research Centre for Health Promotion.
Jeriček, H., Lavtar, D. in Pokrajac, T. (ur) (2007). HBSC Slovenija 2006. Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. Poročilo o raziskavi. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS.
Jurišević, M. Rajović, R. in Drgan, L, (2010). NTC–učenje: spodbujanje razvoja učnih potencialov otrok v predšolskem obdobju: gradivo za strokovni seminar: Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Kirn, J. (2019). Prepričanja razrednih učiteljev o pomenu gibanja in njegovem vključevanju v pouk (Magistrsko delo, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/6034/1/Kirn.pdf.
Klemenčič S., Hlebec V. (2007). Fokusne skupine kot metoda presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja. Ljubljana, Andragoški center Slovenije: 160 str.
43
Koban Dobnik, M. (2005). Glasba in gib. Nova Gorica: Melior, Založba Educa.
Kojnik Vengust, K. (2019). Gibanje za boljše učenje. V EDUvision 2019 Sodobni pristopi poučevanja prihajajočih generacij (str. 483-491). Ljubljana: EDUvision, Stanislav Jurjevič s. p.
Koprivnikar, H. (2005). Telesna dejavnost pri mladih v Sloveniji in v svetu. V S.
Kostanjevec, G. Torkar, M. Gregorič in M. Gabrijelčič Blenkuš (ur.). Zdrav življenjski slog srednješolcev: Priročnik za učitelje (str. 48-54). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Kranjc, T. (2015). Aktivno učenje – višja raven znanja. Univerza na Primorskem, Univerza v Ljubljani.
Krnel, D. (2014). Mit o učenju z raziskovanjem. Naravoslovna solnica, 19 (1), 34-35.
Pridobljeno s http://www.pef.uni-lj.si/naravoslovna_solnica/Izdaje/solnica_2014_19-1.pdf.
Kroflič, B. in Gobec, D. (1992). Ustvarjalni gib in plesna vzgoja za najmlajše. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Krueger R.A. (1998). Moderating focus groups. Focus group kit 4.Thousand Oaks, Sage Publication: 115 str.
Kušar, D. (2013). Učenje učenja. Opisniki temeljne zmožnosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Linder, K. J. (2002). The Physical Activity Participation: Academic Performance Relationship Revisited; Perceived and Actual Performance and the Effect of Banding (Academic Tracking). Pediatric Exercise Science 14, 155-170.
44
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2017). Slovenija gre v šolo 2017: Tudi z gibanjem in igro se otroci učijo. Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/slovenija-gre-v-solo-2017-tudi-z-gibanjem-in-igro-se-otroci-ucijo.
Oja, L. in Jürimäe, T. (2002). Physical activity, motor ability, and school readiness of 6-year-old children. Percept Mot Skills, 95(2), 407-415.
Peternelj, B. (2007). Vpliv osemletnega vzgojno-izobraževalnega programa z dodatno športno ponudbo na izbrane motorične in psiho-socialne dimenzije ter učni uspeh učencev in učenk. Doktorska disertacija, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani.
Pišot, R. in Završnik, J. (2005). Priporočila za vrsto, intenzivnost, pogostost in trajanje gibalnih/športnih aktivnosti za mlade ter pristopi h gibalni/športni aktivnosti. V S.
Kostanjevec, G. Torkar, M. Gregorič in M. Gabrijelčič Blenkuš (ur.). Zdrav življenjski slog srednješolcev: Priročnik za učitelje (str. 55-61). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Pur, M. (2014). Plesno sproščanje v oddelku podaljšanega bivanja. V M. Željeznov Seničar (ur.). Sprostitvene gibalne dejavnost v OPB: Zbornik/VIII. Strokovna konferenca učiteljev podaljšanega bivanja (str. 74-83). Ljubljana: MiB.
Rajović, R. (2012). Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Rakun, A. (2009). Vključevanje gibanja v pouk na osnovnih šolah v Španiji in Sloveniji (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Raušl, E. (2012). Učenje z raziskovanjem pri pouku naravoslovja. Didakta, 22 (158), 46-47.
Republika Slovenija. Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Dodatna strokovna pomoč z vidika učenca in učitelja pri pouku naravoslovja. [PowerPoint]. Pridobljeno s https://www.zrss.si/naravoslovje2011/gradiva/Krek_Dodatna_strok_pomoc.pptx.
Rupnik Vec, T. (2003). Igra vlog in simulacija – splošno. V T. Rupnik Vec, B. Debeljak, N. Krošel, B. Ribič Hederih, M. Zupan (ur.). Igra vlog in simulacija kot učna metoda:
Priročnik za učitelje psihologije in drugih družboslovnih predmetov ter razrednike. (str.
10-65). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
45
Shams, L., Seitz, A. R. (2008). Benefits of multisensory learning. Trends in Cognitive
Sciences, 12 (11), 411-417. Pridobljeno s
https://faculty.ucr.edu/~aseitz/pubs/Shams_Seitz08.pdf.
Sorić, N. (2017). Prepričanja učiteljev o pomenu gibanja in uporaba gibalnih dejavnosti pri poučevanju v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom (Magistrsko delo, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/4561/1/SORI%C4%86.pdf.
Sousa, D.A. (2013). UMI – um, možgani in izobraževanje: vpliv nevroznanosti na vede o izobraževanju. Vzgoja in izobraževanje: revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno-izobraževalnega dela, 44 (6), 29–32.
Šenica, V. (2014). Minuta za zdravje v drugem triletju osnovne šole (Magistrsko delo, Pedagoška fakulteta Ljubljana). Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/2503/1/VANJA_%C5%A0ENICA_magistrsko_delo.pdf.
Škof, B. (2010). Spravimo se v gibanje – za zdravje in srečo gre: kako do boljše telesne zmogljivosti slovenske mladine? Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Štemberger, V. (2011). Aktivni odmor in minuta za zdravje kot pomembni dejavnosti pri zdravem razvoju. V L. Drganc in V. Kovačič (ur.) Gibanje je jezik otrok: zbornik prispevkov 11. strokovnega posveta Društva učiteljev podružničnih šol Slovenije (str.
5-10). Černelavci: Društvo učiteljev podružničnih šol.
Tomori, M. (2005). Psihosocialni pomen telesne dejavnosti v mladostniškem obdobju.
V S. Kostanjevec, G. Torkar, M. Gregorič in M. Gabrijelčič Blenkuš (ur.). Zdrav življenjski slog srednješolcev: Priročnik za učitelje (str. 44-47). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Tomori, M. (2010). Duševne koristi telesne dejavnosti v mladostniškem obdobju. V Spravimo se v gibanje – za zdravje in srečo gre: kako do boljše telesne zmogljivosti slovenske mladine? (str. 115-125). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Učni načrt: Program osnovna šola. Športna vzgoja. (2011). Pridobljeno s http://www.francebevk.si/files/2014/04/UN_Sportna_vzgoja_posodobljen.pdf.
Učni načrt: Program osnovna šola. Gospodinjstvo. (2011). Pridobljeno s
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_gospodinjstvo.pdf.
46
Videmšek, M. in Kovač, M. (2001). Gibanje. V L. Marjanovič Umek (ur.). Otrok v vrtcu Priročnik h Kurikulu za vrtce (str. 55-76). Maribor: Založba Obzorja.
Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Pišot, R. in Šimunič, B. (2010). Otrok v gibanju in v vrtcu. Koper: Univerzitetna založba Annales.
Završnik, J. in Pišot, R. (ur.) (2005). Gibalna/športna aktivnost za zdravje mladostnikov. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.
Zurc, J. (2006). Razlike v učni uspešnosti mladih šolarjev glede na gibalno aktivnost v prostem času. V M. Kovač (ur.), Zbornik 19. strokovnega posveta športnih pedagogov Slovenije (str 36-43). Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije.
Zurc, J. (2008). Biti najboljši: pomen gibalne aktivnosti za otrokov razvoj in šolsko uspešnost. Radovljica: Didakta.
WHO (2007). Step to health A European Framework to promote physiacal activity for health. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe.
47