Anderson, B., 1998. Zamišljene skupnosti. O izvoru in širjenju nacionalizma. Studia humanitatis, Ljubljana.
Borovnik, S., (2020). Slovenska književnost v srednjeevropskem prostoru in položaj drugega.
Slavia Centralis 13 (2), 134–148.
Busch, B., 2008. Slovenščina na Koroškem: jezik manjšine, a ne le to. V M. Košuta (ur.) Slovenščina med kulturami. Slavistično društvo Slovenije, Celovec, 55–63.
Debeljak Johnson, E., 2013. Bi se zrušilo nebo, če bi kresnika dobila Maja Haderlap? Kdo sme biti slovenski pisatelj? AirBeletrina, 15. oktober 2013, http://www.airbeletrina.si/clanek/
bi-se-zrusilo-nebo-ce-bi-kresnika-dobila-maja-haderlap-kdo-sme-biti-slovenski-pisatelj (dostop 18 11. 2021).
Debeljak, A., 2004. Evropa brez Evropejcev. Sophia, Ljubljana.
Dimkovska, L., 2008. Položaj literarnega dela priseljencev v Sloveniji. V J. Žitnik Serafin Več-kulturna Slovenija: položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru. Založba ZRC, Ljubljana, 75–108.
Dimkovska, L. (ur.), 2014. Iz jezika v jezik: antologija sodobne manjšinske in priseljenske knji-ževnosti v Sloveniji. Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana.
Dimkovska, L., 2020. Književnost priseljenskih avtoric in avtorjev v kontekstu slovenske književnosti in kulture. V A. Koron & A. Leben (ur.) Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu. Založba ZRC, Ljubljana, 179–188.
274
Dobnik, I., 2016. Dolgo odhajanje. Poetikon 12 (69/70), 196–197.
Dolinar, D. & Juvan, M. (ur.), 2003. Kako pisati literarno zgodovino danes? Razprave. Založba ZRC, Ljubljana.
Dović, M., 2007. Slovenski pisatelj: razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu. Založba ZRC, Ljubljana.
Dović, M., 2016. Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika.
Literarno-umetniško društvo Literatura, Ljubljana.
Fidermuc, K., 2018. Logopedov je premalo, zato nastajajo vrste. Delo, 2. marca 2018, https://
www.delo.si/nedelo/logopedov-je-premalo-zato-nastajajo-vrste.html (dostop 10. 3. 2020).
Fischer, M., 2016. Lydia Mischkulnig: Lust an der Irritation. Kleine Zeitung, 25. oktober 2016, https://www.kleinezeitung.at/kultur/buecher/5107815/Interview_Lydia-Mischkul-nig_Lust-an-der-Irritation (dostop 10. 3. 2021).
Gabrič, A., 2017. Med slovenstvom in svetovljanstvom. V B. Orel (ur.) Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika: slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana, 25–42.
Gmünder, S., 2018. Autor Florjan Lipus: Slowenisch ist Österreich zumutbar, https://derstandard.
at/2000090533738/Autor-Florjan-LipusSlowenisch-ist-Oesterreich-zumutbar (dostop 10. 2. 2021).
Gotthardt, V., 2020. V trenutku izgubiš vero in besedo: Rezka Kanzian bo v kratkem predsta-vila dvojezično pesniško zbirko “Angst/Strah”. Nedelja, 5. marca 2020, https://www.kath-kirche-kaernten.at/dioezese/detail/C2646/v-trenutku-izgubish-vero-v-besedo (dostop 20. 3. 2020).
Haderlap, M., 1996. Von den Mühen des Verschwindens: Die slowenische Literatur in Kärn-ten. Informationen zur Deutschdidaktik 20 (3), 16–28.
Hladnik, M., 2013. Slovenska literarna zgodovina danes. Slavistična revija 61 (1), 315–327.
Hladnik, M., 2016. Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino. V A.
Zupan Sosič (ur.) Drugačnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana, 46–53.
Hladnik, M., 2020. Kvantitativna literarna veda in interpretacija. Umjetnost riječi 64 (3/4), 285–300.
Josipovič, D., 2014. Avtohtonost, etničnost, narodnost in definicija narodne manjšine. V V.
Kržišnik-Bukić & D. Josipovič (ur.) Zgodovinski, politološki, pravni in kulturološki okvir za definicijo narodne manjšine v Republiki Sloveniji. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljublja-na, 9–34.
Jung, J., 2017. Peinliche Affäre rund um Österreichischen Staatspreis: Wie slowenischsprachi-gem Autor eine verdiente Würdigung versagt wurde. Die Presse, 3. januar 2017, http://
diepresse.com/home/ meinung/gastkommentar/5149018/Peinliche-Affaere-rund-um-Oesterreichischen-Staatspreis (dostop 10. 2. 2021).
Juvan, M., 2012. Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem. Literarno-umetniško društvo Literatura, Ljubljana.
Juvan, M., 2020. Enojezičnost in večjezičnost literarnih sistemov. V A. Koron & A. Leben (ur.) Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu. Založba ZRC, Ljubljana, 27–42.
Kleindienst, K. (ur.), 2017. O slovenski književnosti v Italiji in Avstriji. Slovenska matica, Ljublja-na.
Kohl, F. O., 2018. Nemški prevodi Lipuševih del ob in po Tjažu v luči konsekracije. Primerjalna književnost 41 (3), 17–35.
Kohl, F. O., Köstler, E., Leben, A. & Srienc, D., 2021. Überregional, mehrsprachig, vernetzt: Die Literatur der Kärntner SlowenInnen im Wandel. Praesens, Wien.
275
Komac, M., 2003. Varstvo “novih” narodnih skupnosti v Sloveniji. Treatises and Documents, Journal of Ethnic Studies /Razprave in gradivo, Revija za narodnostna vprašanja 43, 6–33.
Koron, A. & Leben, A. (ur.), 2020. Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu.
Založba ZRC, Ljubljana.
Kosi, J., 2013. Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polo-vici 19. stoletja. Sophia, Ljubljana.
Kosi, J. & Stergar, R., 2016. Kdaj so nastali “lubi Slovenci”? O identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda. Zgodovinski časopis 70 (3/4), 458–488.
Košuta, M., 2020. O literarnem dvojezičju slovenskih piscev v Italiji. V A. Koron & A. Leben (ur.) Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu. Založba ZRC, Ljubljana, 189–203.
Kozin, T., 2008. “Po naravi sem sezonsko družabno bitje z dolgimi fazami osame”: pogovor s Cvetko Lipuš. Literatura 20 (210), 88–105.
Köstler, E., 2020. Kraji memorije koroških Slovencev in njihov pomen za slovensko-nemško literarno interakcijo. V M. Šekli & L. Rezoničnik (ur.) Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru. Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana, 83–91.
Kravos, M. & Hafner, F., 2015. Na pesniškem tandemu – Marko Kravos in Fabjan Hafner [Video], 22. oktober 2015, https://www.youtube.com/watch?v=E1DowAPhmnI (dostop 2. 3. 2021).
Kriegleder, W., 2011. Eine kurze Geschichte der Literatur in Österreich: Menschen – Bücher –Insti-tutionen. Praesens, Wien.
Kržišnik-Bukić, V., 2007. Terminološke dileme ob vsebinski aplikaciji atributov narodni in nacionalni v povezavi s sintagmo slovenska identiteta. Anthropos 39 (3/4), 205–221.
Kržišnik-Bukić, V., 2008. Narodnomanjšinsko vprašanje v Sloveniji po razpadu Jugoslavije:
o družbeni upravičenosti vprašanja statusa narodnih manjšin Albancem, Bošnjakom, Črnogorcem, Hrvatom, Makedoncem in Srbom v Republiki Sloveniji s predlogi za ure-janje njihovega narodnomanjšinskega položaja. Treatises and Documents, Journal of Ethnic Studies /Razprave in gradivo, Revija za narodnostna vprašanja 56/57, 120–156.
Kržišnik-Bukić, V., 2017. Ustavnostatusni položaj kot družbenosistemski ločevalni kriterij v vrednotenju (manjšinskih) narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji. V M. Žgur, N. Ko- govšek Šalamon & B. Koritnik (ur.) Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič. Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, Maribor, 169–188.
Lesničar-Pučko, T., 2011. Zdaj sem vse: slovenska pesnica in avstrijska pisateljica!. Dnevnik, 27.
avgust 2011, https://www.dnevnik.si/1042468294 (dostop 2. 3. 2021).
Luthar, O., 2011. Misliti domoljubje = misliti s svojo glavo. V T. Petrović (ur.) Ugrabljena ljube-zen: priročnik za pouk o domoljubju / Oteta ljubav: priručnik za nastavu građanskog vaspi-tanja / Abducted Love: Workbook for the Teaching about Civic Education. Založba ZRC, Ljubljana, 8–37.
Obid, M., 2020. Jezik in identiteta pri Slovencih na avstrijskem Koroškem. V M. Šekli & L.
Rezoničnik (ur.) Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru. Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana, 37–48.
Petrič, T., 2015. Če bi bila rojena v Španiji, bi bila španska pesnica: Cvetka Lipuš, pesnica. Pogle-di 6 (12), 16.
Pirjevec, D., 1978. Vprašanje o poeziji. Vprašanje naroda. Obzorja, Maribor.
Prunč, E., 2008. “Ich entkleide mich der Sprache”: Jani Oswald als Migrant zwischen den Spra-chen. V G. Vorderobermeier & M. Wolf (ur.) “Meine Sprache grenzt mich ab ...”: Transkul-turalität und kulturelle Übersetzung im Kontext von Migration. Lit Verlag, Wien, Berlin, 147–166.
276
Reindl, D. F., 2008. Language Contact: German and Slovenian. N. Brockmeyer, Bochum.
Rupel, D., 1976. Svobodne besede: od Prešerna do Cankarja. Lipa, Koper.
Sievers, W., 2016. Grenzüberschreitungen: Ein literatursoziologischer Blick auf die lange Geschichte von Literatur und Migration. V W. Sievers (ur.) Grenzüberschreitungen: Ein lite-ratursoziologischer Blick auf die lange Geschichte von Literatur und Migration. Böhlau, Wien, Köln, Weimar, 10–39.
Srienc, D., 2015. R. IDIOT/DE 17, 121.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zamejstvo. Portal GOV.
SI, https://www.gov.si/podrocja/zunanje-zadeve/slovenci-zunaj-slovenije/zamejstvo/
(dostop 20. 2. 2021).
Verč, I., 2010. Razumevanje jezikov književnosti. Založba ZRC, Ljubljana.
Vidali, P., 2019. Ja, literatura včasih spremeni svet. Večer, 30. november 2019, https://www.
vecer.com/ja-literatura-vcasih-spremeni-svet-10098066 (dostop 2. 3. 2021).
Vižintin, M. A., 2014. Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost?. V A. Žbogar (ur.) Recepcija slovenske književnosti. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana, 503–
512.
Wischenbart, R., 1988. “Meine Art Leben und die roten Rosen sind zweierlei”: Kärntner slo-wenische Autoren und Literatur. V V. Sima, V. Wakounig & P. Wieser (ur.) Sloslo-wenische Jahrbücher 1986–1988. Drava, Klagenfurt/Celovec, 139–154.
Zadel, M., 2020. Transkulturnost v objemu nacionalizma. Annales ZRS, Koper.
Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Uradni list Republike Slovenije 43 (2006).
Žigon, T., Kondrič Horvat, V. & Udovič, B., 2020. Vprašanja identitet, migracij in transkultur-nosti: primer pesnice Cvetke Lipuš. Dve domovini / Two Homelands 51, 185–200.
Žitnik Serafin, J., 2008. Večkulturna Slovenija: položaj migrantske književnosti in kulture v slo-venskem prostoru. Založba ZRC, Ljubljana.
Opombe
1 O problematiki rabe termina avtohtonost glej Josipovič (2014), ki ugotavlja, da Slovenija po letu 1991 ni posodobila zakonodaje na področju prepoznavanja narodnih manjšin in je z uvedbo anahronističnega koncepta avtohtonosti v novo slovensko ustavo tozadevni položaj še zapletla (Josipovič 2014, 9).
2 Glede nedorečene definicije narodne književnosti, obravnave pojma slovenska književnost, ki je že v preteklosti obsegal tudi nekatere avtorje, ki niso pisali v slovenskem jeziku, in prevladujočega enoznačnega pojmovanja slovenske literature kot literature v slovenskem jeziku glej Žitnik Serafin (2008, 238–239).
3 Slovenščina je za Avstrijo sprejemljiva (prev. A. L.).
4 K institucijski in medijski infrastrukturi širšega dvojezičnega literarnega polja glej Kohl et al.
(2021, 237–291).
5 Med osrednje protagoniste sodobne avstrijske in tudi nemške literature sodijo na primer Zdenka Becker, Ann Cotten, Seher Çakır, Dimitré Dinev, Alma Hadžibeganović, Anna Kim, Radek Knapp, Denis Mikan, Julya Rabinowich, Doron Rabinovici, Michael Stavarič, Stanislav Struhar in Vladimir Vertlib.
6 O literarni večjezičnosti v avstrijskem in slovenskem kontekstu glej Koron in Leben (2020, 9–25).
277
7 Smiselnost in upravičenost kategorije zamejskosti se zdi sporna tudi z vidika zavesti “o celovitosti slovenske kulture”, kot je zapisal tedanji predsednik Slovenske matice Milček Komelj, češ da je razmejevanje med matično in zamejsko kulturo in literaturo “danes najbrž v resnici neprimerno oziroma preseženo, saj smo Slovenci v kulturnem pogledu ne glede na politične razmejitve nedeljiva narodna enota, kar je še posebej evidentno v književnosti, ki jo najbolj očitno povezuje že slovenski jezik” (Kleindienst 2017, 7).
8 Naj eksemplarično opozoriva na avtorje in avtorice, ki jih navajajo Žitnik Serafin (2008), Dimkovska (2014), Vižintin (2014) in Borovnik (2020), iz izseljenskih, priseljenskih in manj-šinskih krogov ter na avtorje in avtorice iz vrst slovenske manjšine v Avstriji (Kohl et al. 2021) in Italiji (Košuta 2020), ki s svojimi izvirnimi ali prevodnimi besedili sodelujejo v slovenskem literarnem sistemu.
9 Neobjavljeni intervju hrani avtor.