Agranovich, S. in Assaraf, O. (2013). What makes children like learning science? An examination of the attitudes of primary school students towards science lessons.
Journal of Education and Learning, 2(1), 55–69.
Analiza delovnih zvezkov za matematiko in slovenščino v 3. in 5. razredu OŠ (2017).
Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno s https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/analiza-dz_3_5_razred__objava.pdf.
Battelli, C. (2014). Učiteljeva skrb za ustrezno razvijanje naravoslovnih pojmovanj. V S.
Mršnik in L. Novak (ur.), Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi: Spoznavanje okolja/Naravoslovje in tehnika (str. 55–61). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Battelli, C. in Dolenc-Orbanić, N. (2011). Napačne predstave v naravoslovju. V M. Cotič, V.
Medved Udovič in S. Starc (ur.), Razvijanje različnih pismenosti (str. 275–282).
Koper: Univerzitetna založba Amnales.
Bukovec, N. in Brenčič, J. (2001). Kemija za gimnazije 1. Ljubljana: DZS.
Çalik, M. in Ayas, A. (2005). A cross-age study on the understanding of chemical solutions and their components. International Educational Journal, 6(1), 30–41.
Cavas, P. (2011). Factors affecting the motivation of Turkish primary students for science learning. Science Education International, 22(1), 31–42.
Cencič, M. (2009). Kako poteka pedagoško raziskovanje: primer kvantitativne empirične neeksperimentalne raziskave. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Devetak, I. (2009). Eksperiment kot osnova oblikovanja celostnega razumevanja naravoslovnega pojava. Pridobljeno s http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/prispevki/Devetak%20-%20Eksperiment%20kot%20osnova%20
oblikovanja%20celostnega%20razumevanja%20naravoslovnega%20pojava.pdf.
Devetak, I. (2012). Zagotavavljanje kakovostnega znanja naravoslovja s pomočjo submikroreprezentacij. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Devetak, I. (2014). Pristop PROFILES: inovacija poučevanja pri pouku naravoslovnih predmetov v osnovni in srednji šoli v Sloveniji. V I. Devetak in M. Metljak (ur.), Inovativno poučevanje naravoslovja in spodbujanje naravoslovne pismenosti v osnovni in srednji šoli (str. 7–14). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
71
Devetak, I. in Glažar, S. A. (2007). Razumevanje kemijskih pojmov na submikroskopski ravni in sposobnost vizualizacije pri dijakih, starih 16 let. V I. Devetak (ur.), Elementi vizualizacije pri pouku naravoslovja (str. 9–36). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Devetak, I., Vogrinc, J. in Glažar, S. A. (2009). Assessing 16-year-old students’
understanding of aqueous solution at submicroscopic level. Research in Science Education, 39(2), 157–179.
Dolenc-Orbanić, N. in Battelli, C. (2009). Kako spodbujati interes otrok za naravoslovje. V M. Cotič (ur.), Pouk v družbi znanja (str. 159–169). Koper: Pedagoška fakulteta.
Dolenc-Orbanić, N. in Battelli, C. (2015). Z ustreznimi pristopi do preoblikovanja alternativnih pojmovanj. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 13(1), 25–37.
Furlan, I., Klanjšek Gunde, M., Kolman, A., Jaklin, M., Mati Djuraki, D., Jerman, R., in Agrež, M. (2010). Naravoslovje in tehnika 5: Priročnik. Ljubljana: Rokus Klett.
Glavič, T. in Hus, V. (2009). Motiviranost učencev za pouk spoznavanja okolja. V M. Cotič (ur.), Pouk v družbi znanja (str. 183–190). Koper: Pedagoška fakulteta.
Glažar, S. A. (2014). Naravoslovna pismenost in psevdoznanost v kontekstu projekta PROFILES. V I. Devetak in M. Metljak (ur.), Inovativno poučevanje naravoslovja in spodbujanje naravoslovne pismenosti v osnovni in srednji šoli (str. 15–21). Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Glažar, S. A., Devetak, I. (2013). Pouk naravoslovja in naravoslovna pismenost. Pedagoška obzorja, 28(2), 53–66.
Hofstein, A. in Mamlok-Naaman, R. (2011). High-school students' attitudes toward and interest in learning chemistry. Educación química, 22(2), 90–102.
Japelj Pavešić, B. (2012). Prepoznavanje znanja v mednarodnih primerjalnih raziskavah. v A.
Žakelj in M. Borstner (ur.), Razvijanje in vrednotenje znanja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Japelj Pavešić, B. (2016). Rezultati raziskav TIMSS 2015. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Pridobljeno s https://www.pei.si/rezultati-raziskav-timss-2015/.
Japelj Pavešić, B., Svetlik, K. in Kozina, A. (2012). Znanje matematike in naravoslovja med osnovnošolci v Sloveniji in po svetu: izsledki raziskave TIMSS. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Juriševič, M. (2014). Učni izziv PROFILES: motivacija učencev za učenje naravoslovja. V I.
Devetak in M. Metljak (ur.), Inovativno poučevanje naravoslovja in spodbujanje naravoslovne pismenosti v osnovni in srednji šoli (str. 23–36). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
72
Juriševič, M., Glažar, S. A., Vogrinc, J., Vrtačnik, M. in Devetak, I. (2010). Vprašalniki za učence (biologija, fizika, kemija): projektna dokumentacija v raziskavi V5-0424:
Analiza dejavnikov, ki vplivajo na trajnejše znanje z razumevanjem naravoslovno-tehniških vsebin. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Kikas, E. (2001). Children's understanding of dissolving: the influence of visibility of the process: implications for teaching. Pridobljeno s http://eric.ed.gov/?id=ED466376.
Kobal, D. (2001). Odnos do šole in učenja ter samopodoba pri skupinah Slovencev in Britancev. Psihološka obzorja, 10(3), 43–56.
Kolar, M., Krnel, D. in Velkavrh, A. (2011). Učni načrt: Spoznavanje okolja. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN _spoznavanje_okolja_pop.pdf.
Kresal-Sterniša, B. in Plevnik, T. (2012). Naravoslovno izobraževanje v Evropi: nacionalne politike, prakse in raziskave (2012). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Krnel, D. (1993). Zgodnje učenje naravoslovja. Ljubljana: DZS.
Krnel, D., Bajd, B., Oblak, S., Glažar, S. A., Hostnik, I. (2009). Od mravlje do sonca 2.
Ljubljana: Modrijan.
Lamanauskas, V. (2009). The process of natural science education in primary school: the
importance of chemistry component. Pridobljeno s
http://www.lamanauskas.puslapiai.lt/Lamanauskas_Hradec-Kralov.090915.pdf.
Liu, X. in Lesniak, K. (2006). Progression in children's understanding of the matter concept from elementary to high school. Journal of Research in Science Teaching, 43(3), 320–
347.
Marentič Požarnik, B. (2018). Psihologija učenja in pouka: Od poučevanja k učenju.
Ljubljana: DZS.
Mežnar, P., Slevec, M., Štucin, A. (2015). Radovednih pet 5 - Naravoslovje in tehnika 5.
Ljubljana: Rokus Klett.
Moravec, B., Šorgo, A., Glažar, S. A., Devetak, I., Čepič, M., Tomažič, I. idr. (2014).
Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi - naravoslovje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/pos-pouka-os-
naravoslovje-CD/6.2_Raztopine/preverjanje%20znanja_kaj%20vem%20o%20raztopinah.pdf.
73
Morrell, P. D. in Lederman, N. G. (1998). Students' attitudes toward school and classroom science: are they independent phenomena? School Science and Mathematics, 98(2), 76–83.
Murphy, C. in Beggs, J. (2003). Children's perceptions of school science. School Science Review, 84(308), 109–116.
Murphy, C., Ambusaidi, A. In Beggs, J. (2006). Middle east meets west: Comparing children's attitudes to school science. International Journal of Science Education, 28(4), 405–422.
Odnos. (b. d.). V: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pridobljeno s http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=odnos&hs=1.
Petek, D. (2012). Zgodnje učenje in poučevanje naravoslovja z raziskovalnim pristopom.
Revija za elementarno izobraževanje, 5(4), 101–114.
Petrovec, V., Bizjak, M., Rednak Robič, B., Kopasić, M. in Kramar, J. (2014). Naravoslovje in tehnika 5. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s http://eucbeniki.sio.si/nit5/3343/index.html.
Priporočila področnih skupin za izbor in rabo učnih gradiv (2017). Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno s https://www.zrss.si/zrss/wp- content/uploads/2017-03-16-priporocila-za-izbiro-ucbenikov-in-kompletov-ucnih-gradiv-za-solsko-leto-2017-2018.pdf.
Puklek Levpušček, M. in Zupančič, M. (2009). Osebnostni, motivacijski in socialni dejavniki učne uspešnosti. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Skribe Dimec, D. (2007). S preverjanjem znanja do naravoslovne pismenosti. Ljubljana:
DZS.
Skribe Dimec, D., Gostinčar Blagotinšek, A., Florjančič, F., Zajc, S. (2013). Raziskujemo in gradimo 5. Ljubljana: DZS.
Skurjeni, D., Dolinšek, S. in Strašek, R. (2008). Zanimanje in želje osnovnošolcev za učenje naravoslovja. Management, 3(3), 363–378.
Smrtnik Vitulić, H. (2009). Spoznavanje otrok v razredu: izbrane teme iz razvojne psihologije za izvajanje prakse. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Swarat, S., Ortony, A. in Revelle, W. (2012). Activity Matters: Understanding Student Interest in School Science. Journal of Research in Science Teaching, 49(4), 515–537.
Štemberger, T. (2016). Univariatne in bivariatne statistične metode v edukaciji: raba statističnih preizkusov in primeri SPSS-izpisov. Koper: Univerzitetna založba Annales.
74
Štraus, M., Šterman Ivančič, K. in Štigl, S. (2016). Program mednarodne primerjave dosežkov učencev - PISA 2015: Nacionalno poročilo. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Pridobljeno s:
http://novice.pei.si/wp-content/uploads/sites/2/2017/10/PISA2015NacionalnoPorocilo.pdf.
Valanides, N. (2000). Primary student teachers’ understanding of the particulate nature of matter and its transformations during dissolving. Chemistry Education: Research and Practice in Europe, 1(2), 249–262.
Vodopivec, I., Papotnik, A., Gostinčar Blagotinšek, A., Skribe Dimec, D. in Balon, A. (2011).
Učni načrt: Naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod
RS za šolstvo. Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_U N/UN_naravoslovje_in_tehnika.pdf.
Yunus, F. W. in Ali, Z. M. (2012). Urban Students' Attitude towards Learning Chemistry.
Procedia - Social and Behavioral Sciences, 68, 295–304.
Wedder-Weiss, D. in Fortus, D. (2011). Adolescents' declining motivation to learn science:
inevitable or not? Journal of Research in Science Teaching, 48(2). 199–216.
Wenning, C. J. (2008). Dealing more effectively with alternative conceptions in science.
Journal of Physics Teacher Education Online, 5(1), 11–19.
Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy.
PRILOGA
PRILOGA A: Specifikacijska tabela preizkusa znanja
SPECIFIKACIJSKA TABELA PREIZKUSA ZNANJA
a) Napiši dve v vodi topni snovi.
b) Napiši dve v vodi netopni snovi.
Topni snovi: sladkor,
b) V vodi se lahko raztapljajo trdne snovi, tekočine in plini.
c) Če je topljenec obarvan, je obarvana tudi raztopina.
nekatere pa le v
Poveži pojem z ustrezno razlago. Ob posameznemu pojmu napiši številko ustrezne razlage.
4.
Katera trditev velja? Izbran odgovor utemelji.
A Sladkor je topilo, voda je topljenec.
B Sladkor je topljenec, voda je topilo.
C Sladkor in voda sta topljenca.
Č Sladkor in voda sta topili.
Zakaj si izbral/a tak odgovor pod točko 5.?
A Sladkor in voda sta topljenca, ker se sladkor raztaplja v vodi.
B Sladkor je topilo, ker v vodi izgine, voda pa je topljenec.
C Sladkor se v vodi raztaplja, zato
6.
Maja je naredila poskus s soljo in vodo. Rezultati so zapisani v tabeli.
Kaj je Maja ugotavljala v poskusom?
A Kako hitro se sol raztaplja, če jo mešamo počasi.
B Koliko soli se raztopi pri različni temperaturi.
7.
V kozarcu z raztopino sladke vode je 80 g vode in 50 g sladkorja. Masa
8. pospešiti raztapljanje soli v juhi.
Ali je pravilno ravnal?
DA NE
Zakaj si izbral/a tak odgovor pod točko 8.?
A Mešanje pospešuje raztapljanje soli.
S katerimi ukrepi bi Klemen lahko pospešil raztapljanje soli v juhi?
Priporočila3: 35 % 40 % 25 % nekaj dneh opazimo na dnu in stenah grelnika belo trdno snov.
Kaj meniš, zakaj je v vsakdanjem življenju pomembno vedeti, katere snovi se v vodi raztapljajo in katere se ne?