NADOMESTNO ZDRAVLJENJE S HEMODIALIZO
MANAGEMENT OF DIALYSIS PROCEURE IN ACUTE PATIENT IN THE INTESIVE CARE UNIT
Liljana Gaber , viš. med.ses.
liljana.gaber@gmail.com
Izvleček
Akutna ledvična odpoved pri pacientih v Enoti intenzivne terapije je zelo pogo-sta, kot posledica multiorganske odpovedi ali kot posledica krvavitve, septične-ga stanja in drugo. Smrtnost pacientov doseseptične-ga celo do 80%. Avtorica predstavi delo medicinske sestre ob takem pacientu s področja dializne dejavnosti, kakšne so njene naloge in potrebe po pridobivanju znanja ter pomembno vlogo timske-ga delovanja. Izpostavi problematiko obremenjenosti, vpliva stresa na kakovost dela in urejenost delovnih pripomočkov.
Ključne besede: dializa, pacient, zdravstvena nega
Abstract
Acute kidney failure in patients in Intensive therapy unit is very frequent as a consequence of multiple organ failure or as a consequence of bleeding, septic condition or something else. The mortality rate of patients reaches up to even 80%. The author presents the work of a nurse treating such a patient within the field of dialysis treatment, it explains the nurse’s tasks and needs for acquiring knowledge and emphasizes the importance of teamwork. The author also brings forth the issue of being burdened, the effects of stress on quality of work and orderliness of work equipment.
Key words: dialysis, patient, health care
Uvod
Akutna odpoved ledvic (AOL) predstavlja prenehanje ali slabšanje delovanja ledvic. Vzroki za AOL so: obsežne krvavitve po prometnih nesrečah in operaci-jah, zastrupitve in sepse.
AOL v intenzivni enoti se praviloma (60-70%) pojavlja v sklopu prizadetosti večih organov (»MOF-multiple organ faliure«). Smrtnost pacientov z AOL v enotah intenzivne terapije (EIT), ki potrebujejo dializno zdravljenje, je visoka in se giblje med 50 in 80% oziroma 88% pri novorojenčkih in dojenčkih (Guben-šek, Ponikvar& Gostiša- Korenhauser, 2004).
Dializne procedure, ki jih izvajamo pri akutnih pacientih v EIT so: citratna hemo-dializa (HD), bikarbonatna hemohemo-dializa (BHD), kontinuirana veno-venska he-modializa (CVVHD), kontinuirana veno-venska hemodiafiltracija (CVVHDF), hemoperfuzija (HP), aferezne metode: membranska plazmafereza (MPF), imun-ska adsorbcija (IA) in drugo (Buturović - Ponikvar &Ponikvar, 2004).
Starost akutnih pacientov je zelo različna in je lahko od rojstva do konca življe-nja. Danes skorajda ni kontraindikacij za HD. Dializne procedure, ki jih uvršča-mo med akutne HD, so že znane procedure, ki same po sebi niso akutne, ampak je akuten pacient, pri kateremu jih izvajamo. Vsaka dializna procedura pri aku-tnih pacientih mora imeti definirana protokol ali izdelan standard, ki ga morajo dializne medicinske sestre odlično obvladati. S tem bomo zadostili stroki, ker bomo zadovoljili zelo zahtevnim individualnim potrebam pacientov v EIT.
Namen tega članka je predstaviti osnovni principi dela in standard za izvajanje managementa vodenja akutnih procedur v EIT. Nekoliko več bo govora o stre-sih medicinskih sester (MS), ki jih lahko doživljajo kljub zelo dobri edukaciji, posebno na začetku dela in koliko stres lahko vpliva na kakovost in varnost dela.
Zato ne smemo pozabiti, da je potrebno izkoristiti ves prosti čas med delom, da se še dodatno naučimo vse tisto, kar nam bo velikokrat koristilo in pripomoglo k lastnemu dobremu počutju pri delu. Vse to nam bo sčasoma dvigovalo samoza-vest in nam pomagalo v kritičnih trenutkih osamljenosti na dislociranih enotah (Gaber, 2002).
Osnovni princip vodenja dializnih procedur pri akutnih pacientih je enak vode-nju HD v dializnem centru (DC). Razlike so v kompletni pripravi za delo izven DC, večji odgovornosti, samostojnosti in kreativnosti ter večji vlogi in pomenu timskega dela, kar terja visoko stopnjo izkušenosti MS (Gaber&Likar, 2004).
Slika 1: HD pri dojenčku v EIT, Pediatrična klinika UKC Ljubljana, 2016.
Timsko delo
Tim je delovna skupina sestavljena iz dveh ali več oseb, ki ima opredeljeno posebno delovno nalogo ali cilj; za izvedbo te naloge oziroma za doseganje tega cilja so člani tima odgovorni na podlagi notranje samokontrole in vzpostavljanja posebne notranje klime, ki jo določa visoka pripadnost skupnemu cilju, visoko sodelovanje in visoki delovni standardi (Pajnkihar & Brumen, 1999).
Kakovost v zdravstveni dejavnosti je tesno povezana s stopnjo timskega dela in izobraženostjo članov tima. Za celostno in kakovostno obravnavo bolnikov je nujno sodelovanje celotnega zdravstvenega tima (Dovč, 2005). Sodelovanje med dializnim zdravnikom in MS na dializi je zelo pomembno. Od načina da-janja in izvada-janja predpisanih navodil je odvisna kvaliteta HD. Zato predpisa-na predpisa-navodila morajo biti: predpisa-natančpredpisa-na, čitljiva, zadostpredpisa-na z možnostjo zastavljanja vprašanj. Zdravnik specialist–internist ali nefrolog, ki je končal predpisano uvajanje v dializno zdravljenje mora biti fizično prisoten v vseh izmenah dela.
Skrb za prijetno vzdušje v kolektivu mora postati skrb slehernega posameznika.
Edukacija
Bistvenega pomena je izobraževanje zaposlenih, saj bodo na osnovi tega pre-poznali priložnost za izboljšave, oblikovali njihove cilje in strategijo uvajanja, postavljali standarde dela in nenehno zviševali nivo kakovosti (Dovč, 2005).
Da to dosežemo, moramo imeti zadostno edukacijo pod vodstvom izkušenega mentorja. Za osnovno edukacijo so potrebni trije meseci. Po končani edukaciji sledi preizkus teoretičnega in praktičnega znanja medicinske sestre in opravlja-nje dela pod nadzorom mentorja do 6 mesecev (Ponikvar, 1997). Do konca ene-ga leta MS lahko izvaja osnovne procedure pod nadzorom. Nato sledi nabiranje izkušenj in obvladovanje vseh dializnih procedur v DC. Standard iz EDTNA/
ERCA pri vodenju akutnih procedur je 1,3 MS na enega pacienta.
Smatramo, da je MS pripravljena za samostojno izvajanje dializnih procedur pri akutnih pacientih v EIT po 2-3 letih delovnih izkušenj, kar je predvsem od-visno od individualnega interesa vsakega posameznika. Strokovno in vsestran-sko usposobljene MS zagotavljajo visoko raven zdravstvene oskrbe (Hribar&-Doberšek, 2009).
Voziček za akutne dialize
Posebno mesto pri vodenju akutnih dializnih procedur ima posebno izdelan vo-ziček na kolesih za akutne HD, ki mora biti vedno urejen. Pri tem naj velja osnovni princip, ki velja za urejenost reanimacijskega vozička. Zdravniki in ostali zdravstveni sodelavci morajo poznati vsebino vozička. Voziček kot mo-bilno enoto uporabljamo kot pripomoček za dializiranje pacientov z akutno odpovedjo ledvic v EIT (slika 1). Praviloma naj bi dodali na voziček, samo še tisto, kar je potrebno po danih navodilih zdravnika za slehernega pacienta in zdravstveno dokumentacijo (slika 3.). Za njega skrbi odgovorna medicinska sestra, ki pregleda vsebino medicinskega materiala in ga zamenja če mu preteče rok uporabnosti. Ob koncu pregleda MS s podpisom zagotovi, da je voziček brezhibno pripravljen za uporabo.
Slika 2: Voziček za dializiranje akutnih pacientov v EIT, 2016. Vir: Žugić
Slika 3: Medicinsko potrošni material za izvajanje citratne HD po protokolu, DC UKC Ljubljna, 2016. Vir: Žugić
Vpliv stresa na kakovost dela
Kako približati dializne procedure pri akutnih pacientih mladim MS?
Vzroki stresa na delovnem mestu so lahko delovno okolje in delovna oprema, fizična obremenitev, delovna obremenitev – hitrost poteka dela, medosebni od-nosi na delu, nadzor, obremenitev kot posledica socialdemografskih okoliščin – prenizek osebni dohodek, odnos do dela, slaba organizacijska kultura- slabo obveščanje, urnik dela in drugo (Šprah&Dolenc, 2014). Zaposleni doživljajo stres na delovnem mestu takrat, ko zahteve delovnega okolja presegajo njihove zmožnosti, da bi se z njimi spoprijeli ali nadzorovali (Šprah&Dolenc,2014). V našem primeru je neobvladovanje dializne procedure in monitorja, ki je posle-dica slabo izučenega delavca (slika 4.). Potrebno je dodobra spoznati teoretično in praktično delo z dializnimi monitorji v DC, da s tem zmanjšamo preveliko število novih informacij in s tem stres pred novimi monitorji. Da lahko odklo-nimo ali zmanjšamo strese jih moramo najprej predvideti. Najbolj je prisoten strah pred novimi dializnimi monitorji, ki so med seboj različni, dislokacija od matičnega oddelka in s tem odgovornost za pacienta. MS mora voditi dializni monitor in ne obratno. Zato se mora kontinuirano učiti in v ta namen izkoristiti ves prosti čas med delom. Naloga mentorja je, da nauči MS za samostojno delo, s čimer omogočimo varno in strokovno dializo pacientu (Ponikvar, 1997).).
Slika 4: Monitorja za izvajanje imunske adsorbcije (IA). Nevrološka klinika, UKC Ljubljana 2016. Vir: Žugić
Zaključek
Potreba po izvajanju dializnih procedur pri akutnih pacientih v EIT je v DC UKC Ljubljana vsakodnevno delo MS, štiriindvajeset ur vse dni v tednu. He-modializa v EIT se dostikrat ne da predvideti glede na čas in dan v tednu. Od strokovnega znanja in izkušenosti MS NA dializi, kakor tudi od sodelovanja celotnega tima je odvisen uspeh in kvaliteta HD procedur. To lahko dosežemo s skrbnim načrtovanjem izobraževanja in organizacijo procesa dela zdravstvene nege. Odklanjanje in zmanjševanje stresov lahko dosežemo s pravilno in enako-vredno razporeditvijo zaposlenih z ustrezno izobrazbo (Železnik, 2012) , s kon-tinuiranim izobraževanjem, napredovanjem in z ustreznim osebnim dohodkom.
Razumevanje in pomoč z odkrito komunikacijo pri timskem delu tvorijo profe-sionalni odnos udeleženih. Zato timsko delo igra pomembno vlogo pri manage-mentu vodenja akutnih pacientov.
Literatura:
1. Buturović – Ponikvar, J.& Ponikvar R., 2004. Dializno zdravljenje, Brdo pri Kranju: Interna klinika, Klinični center Ljubljana. Klinični oddelek za nefrologijo,pp. 111–120, 363–367. In: Gostiša- Kornhauser, A. 2004.
Zdravljenje akutne ledvične odpovedi otroka v enoti intenzivne terapije, Ljubljana, pp. 397
2. Dovč, P., 2005. Timsko delo kot element kakovosti v zdravstveni dejavno-sti. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organiza-cijske ved
3. Gaber, L. & Likar C., 2004. Dializno zdravljenje, Brdo pri Kranju: Klinični oddelek za nefrologijo, interna klinika, Klinični center Ljubljana
4. Rep, M., & Čalić, M., , 1999. Seminar v Laškem. In: Gaber, L. 1999. Poseb-nosti zdravstvene nege bolnika z akutno odpovedjo ledvic, pomen izvajanja predpisanih navodil, organigram, vidiki: zbornik predavanj, Laško, 24. in 25. september 1999. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slo-venije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nefrologiji, dializi in transplantaciji, pp.59.
5. Buturović – Ponikvar, J.& Ponikvar R., 2004. Dializno zdravljenje.In: Gu-benšek, J. & Ponikvar, R. Napovedni kazalci pri akutni ledvični odpovedi v intenzivni enoti. Ljubljana: Klinični oddelek za nefrologijo, interna klinika, Klinični center Ljubljana, pp. 53 – 61.
6. Hribar, B. & Doberšek, O., 2009. Organizacija enote intenzivne nege in terapije v majhnih bolnišnicah.
Dostopnowww.zbornica-zveza.si/sites/default/files/kongres_zbn_7/.../133E.
pdf (14.10.2016).
7. Pajnkihar, M. & Brumen, M., 1999. Teoretične osnove zdravstvene nege.
Maribor: Visoka zdravstvena šola, strani
8. Ponikvar, R., 1997. Normativi za izvajanje dializne dejavnosti v Republiki Sloveniji, sprejeti na 59. redni seji Zdravstvenega sveta dne 8.5.1997, zapi-snik z dne 15.5.1997.
9. Roš, A. & Božjak, M., 2002. Povezovanje – naša prednost in priložnost.
In: Gaber, L. Delovanje EDTNA/ERCA v Sloveniji: zbornik predavanj in posterjev 1. slovenski internistični kongres medicinskih sester in zdravstve-nih tehnikov z mednarodno udeležbo, terme Čatež 17.-19. oktober 2002.
Zbornica zdravstvene nege Slovenije.
10. Šprah, L.& Dolenc, B., 2014. Priročnik za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma s pomočjo orodja OPSA. Ljubljana: Družbeno medi-cinski inštitut ZRC SAZU. Način dostopa (URL): http://dmi.zrc-sazu.si/sl/
strani/stres-na-delovnem-mestu#v (14.10.2016).
11. Železnik et. al.,2012. Aktivnosti zdravstvene nege na področju nefrologije, dialize in transplantacije. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstve-nih tehnikov Slovenije.