let Marka Waltritscha

23. julija 2002 je dopolnil sedem desetletij svo-jega izjemno bogatega življenja goriški novinar, politik, javni in kulturni delavec, publicist in zgo-dovinar Marko Waltritsch. Čeprav je rojen

Go-ričan, njegov priimek ne more prikriti koroškega porekla. Njegovi koroški predniki sodijo v tisto skupino naših rojakov onstran Karavank, ki so morali, da bi kot kmetje preživeli, posegati v neagrarno dejavnost. Posebej so sloveli ziljski fur-mani. Mnoge Korošce, tako tudi Waltritscheve prednike, je goriško-furlanski prostor trajno na-vezal nase.

Po osnovni šoli in kJasičnem liceju v rojstnem mestu je jubilant študiral na Filozofski fakulteti v Trstu. Ze v srednji šoli in zlasti v študentskih letih je začel pridno sukati pero. Od mladinskih listov, bil je med pobudniki in uredniki tudi novih,! je prešel med novinarje Primorskega dnevnika. So-deloval je tudi pri številnih drugih slovenskih čas­

nikih in revijah na obeh straneh slovensko-ita-lijanske meje, kot tudi pri italijanskih. Že zelo zgodaj je pokazal velik posluh za gospodarska vprašanja in postal cenjeni gospodarski analitik.

Njegove gospodarske analize in ocene so še danes, od leta 1991 je upokojen, vredne posebne pozor-nosti. Njihova posebna značilnost je velika pro-nicljivost, neposrednost, ostre sodbe in ocene ter neusmiljeno prikazovanje napak in neumnosti, kar mnoge najbolj ne veseli. To smo občasno čutili

tudi tisti, ki smo po njem prevzeli analizo vzrokov Podrobneje glej: Pnmorski biografski leksikon lV, str.

300·302.

51

.2003

propada slovenske Tržaškc kreditne banke.

Marko Waltritsch je bil vselej aktiven tudi v kulturnihr turističnih, gospodarskih in političnih

dejavnostih. V tem pogledu je ne le spremljal go-riško in "za mejsko" življenje v tisku, mnpak ga je tudi sooblikoval. Bil je aktiven član in funkcionar Italijanske socialistične stranke (PSI). 1965. leta je bil kot prvi Slovenec po letu 1922 izvoljen za od-bornika in 1970. za podpredsednika goriške p okra-jinske uprave, v letih 1975, 1980 in 1985 pa tudi za

obČinskega svetovalca v Gorici. V tem pogledu mu lahko brez vsakega pretiravanja pripišemo tudi

značaj zgodovinske osebnosti na Goriškem.

Za Kroniko, časopis za slovensko krajevno zgo-dovino, Marko Waltritsch ni pomemben samo kot soustvarjalec politike goriških Slovencev v času po drugi svetovni vojni, ampak in to še zlasti kot izjemno pomemben pisec številnih člankov in mo-nografij iz krajevne zgodovine tistega dela te nekdaj poleg Kranjske najbolj slovenske dežele, katere pomembni del je ostal v Italiji. Odlikuje ga izjemno širok posluh za to problematiko. Poleg gospodarskih razmer ga zanima predvsem društ-veno življenje, pa naj bodo to pevska in kulturna društva ali pa športne organizacije. Verjetno je eden redkih naših zgodovinarjev, ki se izjemno zaveda pomena te vrste človekove dejavnosti, zlasti za mladino. Veliko prostora je vselej namenil tudi šolski problematiki.

Kot krajevni zgodovinar je Marko Waltritsch nedvomno že zdavnaj pridobil vseslovenski po-men. S svojimi deli iz gospodarske zgodovine, zlasti bančništva in v zadnjem času tudi že-lezniških povezav, pa ga lahko prištevamo mcd osrednje slovenske gospodarske zgodovinarje. Zato je bilo zelo zaželjeno in tudi opazno njegovo aktivno sodelovanje na nekaterih naših strokovnih

srečanjih in zborovanjih, tako lokalnih kot osred-njih. K ugledu mu je nemalo prispevalo njegovo osrednje delo Slovensko bančništvo in posojil-ništvo na Goriškem, ki ni samo monumentalno po obsegu, temveč je dvojezično. Prvi izdaji 1982. leta je ža naslednje leto sledila nova in šc istega leta zgolj slovenska. Omenimo naj tudi monografiji Po-sojilnice na nabrežinskem Krasu (1989) in Le casse rurali friulane dalla loro constituzione al fascismo (1987). Pri njegovih raziskavah nimajo velikega pomena zgolj ekonomsko-socialne razmere, ampak tudi številčni podatki. Izjemno velik posluh ima tudi za pravno plat gospodarskega delovanja, ki je velika večina naših zgodovinarjev ni pripravljena upoštevati. Tako na primer vsi radi pišemo, kako je fašistična Italija v drugi polovici dvajsetih let prejšnjega stoletja zatirala slovensko posojilništvo in hranilništvo, spregledujemo pa, da so zato dali nemalo povodov tudi naši predniki, ker njihovo poslovanje ni bilo v skladu z zakonodajo. Zaradi tega niso propadli samo slovenski denarni zavodi,

SI

100)

ampak tudi italijanski. Med vladnimi komisarji niso bili samo fašistoidni Italijani, ampak tudi zavedni Slovenci. Waltritschevo ocenjevanje slo-venskega predvojnega bančništva, kako so ga naj-poprej sesuli liberalci, nato klerikalci in na koncu komunisti, jc slišati malo obešenjaško, mnogi so zaradi tega prizadeti, je pa seveda realistično in za razumevanje slovenskega gospodarskega razvoja in stanja nujno potrebno. Ni vse dobro in pamet-no zgolj zato, ker je slovensko, narodnoobrambno in "napredno". Pri številkah in

gospodarsko-fi-nančnem pravu ideologija in čustva nimajo kaj

početi. Poudarimo naj, da je prav zaradi Wal-tritschevega pisanja v italijanskem jeziku gospo-darsko življenje goriških in primorskih Slovencev Italijanom veliko bolj znano kot pa naša politična

in kulturna preteklost.

Izjemno obsežna je jubilantova bibliografija iz krajevne zgodovine. Nastajala je spontano ali pa ob različnih kulturnih ali političnih jubilejih. Razen Števerjana je obdelal vse pomembnejše slovenske kraje in organizacije na Goriškem. Delno je segel tudi na Tržaško. Avtor je uporabljal v veliki meri

časopisno gradivo, marsikateri arhiv pa je prav on rešil propada. Zato je verjetno prav njegova za-sebna arhivska zbirka ena najpomembnejših za goriško slovensko zgodovino druge polovice 19. in zlasti 20. stoletja.

Glede na množino objavljenih del je v njegovih

člankih, razpravah in monografijah, če odmislimo

bančništvo, še najmanj obdelana deželna prestol-nica. Kljub vsemu pa bi v tem sklopu opozoril na knjigo o goriški kavarni Bratuž, ki je nekaj poseb-nega v več pogledih. Na eni strani spoznavamo

1 KRONIKA

JUBILEJI, 93-97

slovensko kavarniško življenje v Gorici. To je ime-lo v tej kavarni še neko posebnost, da je njen lastnik za igranje šaha in gledanje televizije vpeljal poseben režim. Drug pomemben del knjige pred-stavlja opis življenja in usode njenega lastnika, ki je bil kot demokrat in zaveden Slovenec ena po-membnih osebnosti goriškega antifašizma. Ker pa ni pristajal na komunizem, so ga ob osvoboditvi Gorice partizani aretirali in odpeljali v taborišče

oziroma ljubljanske zapore, kjer je le zaradi iz-jemno naglih in uspešnih intervencij ostal živ.

Knjiga je, kot mnoga podobna tovrstna dcIa, nekoliko prezrta v strokovni javnosti, čeprav je izjemno dober primer ilustracije razmerij med na-rodno osvoboditvijo in revolucijo, katere žrtve so bili tudi ne le deklarirani, ampak izjemno dejavni antifašisti, in je nedvomno izjemno pomemben prispevek k pozvanju povojnih razmer na Go-riškem.

Marko Waltritsch ima še številne delovne

na-črte. Med njimi je tudi zgodovina njegove rodbine.

Čeprav ima gotovo svojo lestvico pomembnosti

načrtov, bi vendar želeli, da bi bila slednja prav pri vrhu, če že ne na njem. Prav preko Wal-tritsehevega rodu bi lahko spoznali tisto plat go-riško-koroških odnosov, ki jih večina Slovencev

več ne pozna.

Številnim čestitkam ob življenjskem jubileju se ne pridružuje samo Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, ampak še posebno tisti, ki cenijo njegovo izjemno delavnost ter ljubezen do Goriške in njene gospodarske preteklosti.

Stane Granda

I KRONlKA SI

2003

V seriji "Knjižnica Kronike" so izšle naslednje publikacije:

Po 16-letni prekinitvi je v seriji izšla nova knjižica št. 7 z naslovom ŽIVETI OD KNJIG. Zgodovina knjigotrštva na Kranjskem do začetka 19. stoletja, avtorice Anje Dular, v obsegu 255 strani.

Iz recenzije dr. Staneta Grande:

Avtorica opisuje knjigotrštvo na Kranjskem do začetka 19. stoletja kot enega najpomembnejših kulturnih fenomenov naše preteklosti. Razmeroma dobro smo doslej poznali tiskarjc, malo pa smo vedeli, kako so knjige prišle do bralca. Njena odkritja, ki slonijo v veliki meri na doslej prezrtih katalogih naših knjigotržcev, so presenetljiva. Kranjska se je iz njenih ugotovitev, ki so vse bogato dokumentirane, razgalja pred nami kot dežela na kulturnem prepihu. Naši ljudje so po zaslugi naših knjigotržcev lahko sledili ne samo aktualni dunajski knjižni ponudbi, ampak tudi nekaterih nemških, italijanskih in fran-coskih knjigotrških središč.

Posebna odlika knjige dr. Anje Dular je širok konceptualni pristop. V nasprotju ^Z nekaterimi raziskovalci naše kulturne preteklosti se ne omejuje samo na v slovenskem jeziku pisano knjigo, ampak na vsa knjižna dela. To ne odraža samo široke izobrazbe avtorice, temveč predvsem kaže na dejansko podobo našega prostora do začetka 19. stoletja, ki je bil večjezičen. Kulturne ozkosti ni bilo.

Poleg tuje knjižne ponudbe velja še posebno opozoriti na vključevanje naših tiskarjev na "tuje" trge v današnjem smislu besede. Tako ni bil za naše tiskarje Frankfurt oziroma tamkajšnji knjižni sejem v 17.

stoletju nikakršna posebnost, ampak prostor, kjer je bil na primer predstavljen Valvasor. Podobnih primerov je še nekaj.

Knjižico lahko kupite za samo 1500 SIT.

Milko Kos: SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani (razprodana) Igor Vrišer: RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LjUBLjAl'lE (1956), 72 strani

Vlado Valenčič: SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani

Sergij Vilfan - Josip Černivec: ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE HiŠE (1958), 128 strani Peter Vodopivec: LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani RAZMERJA MED ETNOLOGIJO IN ZGODOVINO (1986), 302 strani

Za vsako knjižico boste odšteli samo 500 SIT.

Komplet novega 7. zvezka in petih zvezkov pa lahko prejmete za samo 3.000 SIT.

Vse publikacije lahko naročite na uredništvu revije KRONIKA

Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, telefon: 01 241 1200

ali na

e-pošta: kronika@uni-Ij.si