Medijska interpretacija okoljevarstvenih tematik

V demokraciji pogosto omenjena družbena funkcija medijev je tudi njihova nadzorna funkcija saj delujejo kot t.i. sedma sila (Splichal, 1997). S svojim poročanjem mediji tako soustvarjajo percepcijo javnosti in vsakega posameznika. Četudi smo sami zase prepričani, da veljamo za objektivnega posameznika se je pomembno zavedati, da mediji na nas posredno vplivajo že s tem, ko se odločajo o kateri temi sploh bodo poročali (Watts, 1997). V primeru obsežne promocije določene tematike, si javnost tako oblikuje mnenje, ki pa je neposredno odvisno od informacij, ki so ji bile posredovane. V primeru, da je informacija, ki jo prejmemo nepopolna je posledično lahko mnenje, ki si ga izoblikujemo napačno, ker temelji na necelostnem ali napačnem razumevanju

30

problematike. Pri tem ne gre nujno za nezadosten vložek raziskovalnega dela medijev, ki je podlaga za informacijo, ki jo pošljejo v svet, saj se tudi mediji razlikujejo na strokovne in laične. Je pa, ne glede na raziskovalni vložek, nemalokrat sporen način na katerega je informacija v mediju predstavljena saj nemalokrat zna spodkopati kompleksnost raziskave na kateri informacija sloni (Watts, 1997). Navsezadnje se ne bi zgodilo prvič. Za enega najbolj prepoznavnih primerov zadnjega desetletja, s strani medijev dvoumno interpretirane problematike okoljevarstvenega značaja, prav gotovo velja primer globalnega segrevanja (Bell, 1994; Weingart in sod., 2000). Prav za primer globalnega segrevanja nekateri avtorji navajajo, da je kar ena izmed šestih medijskih novic v precejšnji meri odstopala od znanstvenih dejstev (Bell, 1994). Novinarsko senzacionaliziranje, lastno interpretiranje, dramatiziranje, ugibanje in predvidevanje je močno popačilo objektivno poročanje, kar je privedlo do različnih informacij in interpretacij človeškega prispevka na globalne klimatske spremembe med leti 1988 in 2004 (Boykoff and Boykoff, 2007).

Navkljub povečani medijski pozornosti (ali pa prav zato) so okoljevarstvene tematike, kot sta globalno segrevanje in ogroženost medonosne čebel (bolj konkretno CCD), v širši javnosti sprožile zmedo. Pojav javnega zavedanja in političnega posluha za okoljevarstvo sta prejela povečano medijsko pozornost že tam v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (Hansen, 1991; Dunlap,1992; Murphy, 2005). Kot glavni katalizator okoljevarstvenega gibanja v javnosti in njemu namenjene medijske pozornosti se omenja delo "Silent Spring" iz leta 1962 avtorice Rachel Carson (Hannigan, 2006;

Murphy, 2005). Svoj razcvet je okoljevarstvo doživelo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je tudi na krilih medijev skrb za okolje uveljavilo tako v naši kulturi, kot tudi v politiki (Mazur in Lee, 1993). Vendar kljub povečani osveščenosti in večji medijski pozornosti na področju okoljevarstva ostaja vrzel med strokovnim pojmovanjem okoljevarstvenih tematik in predstavami, ki si jih je ustvarila laična javnost (Weingart in sod., 2000). Negotovost v javnosti pa v primeru CCD ne povzroča le nedosledno poročanje medijev, pač pa tudi nesoglasja znotraj stroke, saj si strokovnjaki še niso enotni glede dejavnikov za CCD in načinov za preprečitev nadaljnjega propadanja družin medonosne čebele (vanEngelsdorp in sod, 2009).

V primerih, ko ni definiranega dejavnika za neko problematiko, obstaja velika možnost, da pride do razlik med medijskim in strokovnim pojmovanjem določene problematike in prav do takšnih zaključkov so že prišli nekateri avtorji (Mazur, 1981). Obstaja mnogo raziskav, ki so pokazale, da razlike v laičnem ali medijskem ter strokovnem pojmovanju določenih problematik obstajajo ali pa je v preteklosti do njih že prihajalo, med drugim na temo globalnega segrevanja (Antilla, 2005), genskega inženiringa (Condit, 1999), nanotehnologije (Leinonen in Kivisaari, 2010) in druge. Nedvomno se je javno zavedanje za problematiko globalnega segrevanja povečalo na račun povečane medijske pozornosti (Dispensa in Brulle, 2003). Podobno kot že pri problematiki globalnega

31

segrevanja je tudi dojemanje CCD problematike pripeljalo do podobnih nesoglasij v razumevanju problematike med stroko (in tudi znotraj nje) in interpretacijo te informacije v medijih ter posledičnim oblikovanjem mnenja laične javnosti. Objave, ki bi obravnavala razlike med medijskim (ali laičnim) in strokovnim pojmovanjem ogroženosti medonosne čebele nismo zasledili, obstaja pa nekaj (še) neobjavljenih del nekaterih avtorjev, ki pa so v svojem obsegu zelo omejena in ne dajejo celostne slike (Cho, 2010; Boehm, 2012).

Tako A.J. Cho v svoji raziskavi preučuje kako nedoslednosti v pojmovanju problematike CCD med mediji in strokovnjaki vplivajo na dojemanje te problematike v širši javnosti. Raziskava je bila omejena le na tri ugledne Ameriške medije in le na obdobje dveh let, prav tako pa ogroženosti medonosne čebele ni obravnavala generalno ampak se je osredotočila le na problematiko CCD, zato je tudi njena uporabna vrednost omejena. Avtorica ugotavlja, da se je znotraj stroke s časom ohranjala raznolikost možnih dejavnikov za CCD, medtem ko so se mediji v tem času omejili le na 3 najbolj pogosto navedene dejavnike za CCD. Prav tako avtorica ugotavlja, da je javno zavedanje o CCD problematiki nizko, ne le zaradi razlik med mediji in stroko, pač pa tudi zaradi neskladij znotraj stroke same.

V Universitiy of Tennessee pa se je M.K. Boehm lotila nekoliko drugačnega pristopa. V svoji raziskavi si je zastavila cilj, da preuči spletno dostopne informacije in pakete dostopnih informacij glede CCD, ki jih ponujajo štiri vladne organizacije okoljevarstvenega značaja, in jih kritično oceni glede na različne tarčne skupine, ki bi iskale takšno informacijo. Tudi ta raziskava ima precej omejeno uporabno vrednost, ker ni bilo zajetih več informacijskih virov. Avtorica pa je ugotovila, da od štirih organizacij, ki so posredno ali neposredno zadolžene za posredovanje okoljevarstvenih informacij širši javnosti, le ena ponuja celoten paket informacij, torej informacije, ki bi zadovoljile tako nestrokovne, kot bolj in manj strokovne tarčne skupine.

Omeniti še velja, da nekateri avtorji, pri obravnavanju problematik okoljevarstvenega značaja (ohranjanje ogroženih živalskih in rastlinskih vrst), ne zanemarjajo niti ekonomskega in političnega vidika, ki vplivata na odločitve, ki se sprejemajo na temo omenjene problematike (Shogren in sod., 2008, Shogren in sod., 1999), vendar politični vidiki ne bodo predmet te raziskave.

32 3 MATERIALI IN METODE