3 PREHRANSKO ZNANJE IN PREHRANJEVALNE NAVADE
3.1 Predstavitev empiričnega konteksta raziskave
3.1.3 Merski instrumenti
V nadaljevanju je predstavljen test znanja, ki so ga reševali učenci, predstavljeni pa so tudi vprašalniki glede na tematski sklop, s katerim smo preverjali stališča in namere učencev.
Preverjanje znanja
Prehransko znanje učencev smo preverjali s testom znanja, ki je vključeval 27 vprašanj izbirnega tipa. Vprašanja v testu so bila povezana z vsebinskimi sklopi in standardi znanja, ki so opredeljeni v učnem načrtu za predmet Gospodinjstvo. V nadaljevanju so navedeni omenjeni sklopi:
− hranilne snovi in energija,
− energijska vrednost živil,
− hranilna vrednost živil,
− sestava živil,
− skupine živil,
− skupine živil glede na vsebnost hranilnih snovi,
− energijske potrebe,
− vloga hranilnih snovi v telesu,
− vpliv prehrane na zdravje,
− pomen hranilnih snovi za organizem,
− prehranska priporočila,
− načrtovanje zdrave prehrane.
Uporabili smo različne tipe vprašanj, s katerimi smo želeli preveriti znanje in razumevanje ter učenčeve sposobnosti, uporabiti usvojeno znanje v praksi (Preglednica 13).
Največje število točk, ki jih je lahko učenec dosegel na preverjanju znanja je bilo 27.
Glede na število skupaj doseženih točk pri preverjanju znanja smo oblikovali tri kategorije učencev glede na znanje:
− 1. kategorija: do 13 točk (slabo znanje),
− 2. kategorija: od 14 do 18 točk (srednje dobro znanje),
− 3. kategorija: od 19 do 27 točk (dobro znanje).
Preglednica 13: Klasifikacija vprašanj, uporabljenih pri preverjanju znanja glede na vsebino, standarde znanja in tip vprašanja.
Vprašanje
1 Obkroži številko pred imenom hranilne snovi, za katero meniš, da daje energijo. Izbereš lahko več odgovorov.
2 Obkroži številko pred imenom živila, za katera meniš, da vsebuje več beljakovin. Izbereš lahko več
odgovorov.
Nadaljevanje Preglednice 13.
3 Katere hranilne snovi bi vplivale na povečanje telesne teže, če bi jih bilo v prehrani preveč? Obkroži številko pred izbranim odgovorom. Izbereš lahko več odgovorov.
4 Katera izmed naštetih živil lahko uvrstimo v skupino maščobnih živil? Obkroži številko pred imenom izbranega živila.
6. Tunina v oljčnem olju v konzervi.
7. Maslo.
5 Katera izmed naštetih živil vsebujejo več vitaminov?
Obkroži številko pred imenom izbranega živila.
1. Jabolko.
6 Na sliki je prehranska piramida, ki se pogosto uporablja za načrtovanje prehrane. Piramida ima 6 delov, v katere lahko razvrstimo posamezna živila. V posamezni del piramide vpiši številko, ki je navedena pred imenom skupine živil in po tvojem mnenju sodi v posamezno mesto v piramidi.
Nadaljevanje Preglednice 13.
7 Hranilne snovi oskrbujejo telo z energijo. Pomen hranilnih
8 Telo ne potrebuje energije, kadar spimo. Energijske potrebe
9 Med tekom potrebujemo več energije kot med sedenjem.
10 Maščobe so najpomembnejši vir energije za človeški organizem.
11 Beljakovine so potrebne za razvoj mišic. Pomen
hranilnih
12 Kalcij je zelo pomemben za razvoj kosti. Pomen
hranilnih
13 Ogljikovi hidrati vsebujejo več energije kot maščobe. Energijska vrednost
14 Kilogram kruha vsebuje več energije kot kilogram masla.
15 Olje vsebuje veliko ogljikovih hidratov. Hranilna
vrednost
16 Zelenjava vsebuje veliko prehranske vlaknine. Hranilna vrednost
Nadaljevanje Preglednice 13.
17 Polnozrnata moka vsebuje manj prehranske vlaknine kot meso.
18 Stročnice (soja, grah) so pomemben vir beljakovin. Hranilna vrednost
20 Vsak dan je priporočljivo zaužiti vsaj dva obroka hrane.
21 Pri vsakem obroku je potrebno zaužiti hrano, ki vsebuje vse hranilne snovi.
22 Vsak dan je priporočljivo uživati raznovrstno hrano živalskega in rastlinskega izvora.
23 Odpornost organizma lahko povečamo, če uživamo več sadja.
24 Zaradi nepravilne prehrane se lahko pojavijo bolezni srca.
25 V nadaljevanju so predstavljeni trije jedilniki. Obkroži številko pri jedilniku, za katerega meniš, da je NAJBOLJ ZDRAV.
Nadaljevanje Preglednice 13.
Prehranjevalne navade otrok
Prehranjevalne navade otrok smo ugotavljali z vprašalnikom o pogostosti uživanja obrokov hrane in pogostosti uživanja določenih živil. Poleg vprašanj o pogostosti uživanja živil je vprašalnik vseboval tudi vprašanja o razpoložljivosti posameznih živil doma. Merski instrument za ugotavljanje prehranjevalnih navad otrok se zgleduje po vprašalniku HBSC (Stergar in sod, 2006b).
Povprečno pogostost uživanja obrokov hrane smo določili z navedenim sistemom točkovanja:
− vsak dan – 6, petkrat na teden, enkrat do dvakrat na teden, enkrat na mesec ali manj ter nikoli. Povprečno oceno pogostosti uživanja posameznih živil smo določili z navedenim točkovanjem:
− večkrat na dan – 6,
26 Urša bi si rada pripravila sendvič, ki bi vseboval malo maščob ter več vitaminov in prehranske vlaknine.
Kateri sendvič bi po tvojem mnenju najbolj ustrezal Uršinim željam? Obkroži številko pred izbranim odgovorom.
1. Sendvič 1: bela žemlja, rezina puranove šunke, sir, list solate in majoneza.
2. Sendvič 2: polnozrnata žemlja, rezina puranove šunke, sir in list solate.
3. Sendvič 3: polnozrnata žemlja, rezina puranove šunke in rezina sveže paprike.
4. Sendvič 4: bela žemlja, rezina puranove šunke, list zelene solate in majoneza.
27 Na ovitku čokolade je zapisano, da 100 g čokolade vsebuje 550 kkal. Kaj označuje ta podatek? Obkroži številko pred izbranim odgovorom.
Razpoložljivost živil v domačem okolju smo ugotavljali z vprašanjem »Kako pogosto lahko v domači shrambi ali hladilniku najdeš živila, ki so našteta v tabeli?« Učenci so izbirali med možnimi odgovori: vsak dan, večkrat na teden, vsaj trikrat na mesec, enkrat na mesec ali manj ter nikoli.
Povprečno oceno razpoložljivosti smo določili z navedenim točkovanjem:
− vsak dan – 5,
− večkrat na teden – 4,
− vsaj trikrat na mesec – 3,
− enkrat na mesec ali manj – 2,
− nikoli – 1.
Namere otrok o spremembi prehranskega vedênja
Otroke smo spraševali po njihovih namerah, ali nameravajo v bližnji prihodnosti spremeniti svoje prehransko vedênje. Pri posamezni trditvi so lahko izbrali enega izmed ponujenih odgovorov, in sicer: »to bom naredil/-a«, »tega ne bom naredil/-a« ali »o spremembi ne razmišljam«. Zanesljivost trditev je bila ugotovljena s Cronbach testom in znaša 0,81.
Navedene so bile naslednje trditve:
V naslednjem mesecu:
− nameravam spremeniti svoje prehranjevalne navade.
− sem pripravljen/-a spremeniti svoje prehranjevalne navade.
− imam namen bolj redno zajtrkovati.
− nameravam jesti več sadja.
− nameravam jesti več zelenjave.
− nameravam jesti manj sladkarij.
− nameravam piti manj sladkih gaziranih pijač.
Zaupanje otrok v trditve, ki so povezane z načinom prehranjevanja
Z anketiranjem otrok smo ugotavljali, kako močno se otroci strinjajo s posameznimi trditvami, ki so povezane z načinom prehranjevanja. Posamezne trditve, ki se pogosto navajajo v različnih komunikacijskih sredstvih (letaki, brošure, plakati) in literaturi, ki je namenjena izobraževanju in promociji zdravega načina prehranjevanja otrok, smo prilagodili stopnji razvoja otrok in namenu raziskave, npr.: Kadar zajtrkujem, lažje sodelujem pri pouku (Gabrijelčič Blenkuš, 2004; Kamin, 2006; Kostanjevec, 2004; Torkar in Bratož Opaškar, 2003). Nekatere trditve smo oblikovali tudi sami, npr.: Otrokom bi morali v šoli ponuditi več sadja in zelenjave.
Zaupanje otrok v trditve, povezane z načinom prehranjevanja, smo ugotavljali s pomočjo navedenih trditev:
− Z rednim uživanjem zajtrka, kosila in večerje ohranjam svoje zdravje.
− Če bom zaužil/-a dovolj sadja in zelenjave, bom zdrav/-a!
− Če jem manj sladkarij, se bolje počutim.
− Hitra hrana (hamburger, hot dog, pomfrit …) vsebuje veliko maščob, zato ima negativen vpliv na zdravje.
− Hitra hrana je dobrega okusa.
− Pica je zelo okusna jed in čeprav vem, da ni najbolj zdrava, jo bom jedel/-a!
− Če jem za šolsko malico sadje, se bolje počutim.
− Če bi vsak dan popil/-a eno kokakolo, to ne bi škodovalo mojemu zdravju.
− Redno zajtrkovanje lahko izboljša moje zdravje.
− Kadar zajtrkujem, lažje sodelujem pri pouku.
− Vsakodnevno uživanje sadja lahko izboljša moje zdravje.
− Vsakodnevno uživanje zelenjave lahko izboljša moje zdravje.
− Otrokom bi morali v šoli ponuditi več sadja in zelenjave.
− Avtomate s hrano in pijačo bi morali odstraniti iz šolskih prostorov.
Otroci so izrazili stopnjo strinjanja z Likertovo lestvico (1 – nikakor se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – niti se strinjam, niti se ne strinjam, 4 – se strinjam, 5 – popolnoma se strinjam).