METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP

Zaradi varstva osebnih podatkov bomo dečka imenovali z začetnico M.

M je rojen 7. 6. 2013. V času izvajanja protokola je bil star 5;11 - 6 let. Prihaja iz slovensko govoreče družine s štirimi otroki. Je četrti otrok v družini. Od 1. 9. 2017 je vključen v otroški vrtec, aprila 2018 pa je bil usmerjen v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Je otrok z zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami. Deležen je treh ur dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj na teden: eno uro logopedske obravnave, eno uro specialno-rehabilitacijske obravnave in eno uro svetovalnih storitev. Zaradi izrazitih jezikovnih težav v odsotnosti drugih motenj in povprečnih rezultatih na neverbalnih testih pri njem obstaja sum na SJM.

Iz zdravniške dokumentacije je razvidno, da sta nosečnost matere in porod potekala normalno.

Shodil je pri 14 mesecih, pri treh letih pa se je pokazal razvojni zaostanek. V otroštvu je imel lažjo poškodbo glave zaradi padca z višine. Zdravil nima. Strokovni tim je v poročilu iz decembra 2017 (starost dečka: 4;6 let) navajal izrazite težave z govornim razvojem, nižjo fino in grobo motoriko in samovoljno vedenje. Opredelili so zaostanek govora z grozečim globalnim zaostankom. V preteklosti je pogosto preboleval lažje respiratorne infekte, enkrat je bil zaradi tega tudi hospitaliziran. Težav s sluhom nima.

V začetku leta 2018 je bil vključen v psihološko obravnavo zaradi neopredeljene vedenjske in emocionalne motnje ter zaostanka na govornem področju. Zadnja psihološka diagnostika se je izvajala od februarja 2018 do januarja 2019, njena zadnja spoznanja poudarjajo statistično pomembno razliko med besednimi in nebesednimi sposobnostmi na standardiziranem testu inteligentnosti. Globalnega miselnega funkcioniranja zaradi tega ni mogoče zanesljivo določiti. Besedne sposobnosti, ki so mera pridobljenega znanja, besednega mišljenja in razumevanja ter pozornosti na besedne dražljaje, so v primerjavi z vrstniki na izredno nizki ravni. Zaradi slabše motivacije in sodelovanja rezultati na tej lestvici niso zanesljivi. V primerjavi z otroki podobne starosti gre za pomembne primanjkljaje na tem področju. Prisoten je velik govorni zaostanek, težave pri izgovorjavi, slabše izražanje, stavkov ne tvori, odgovarja s posamezno besedo. Razumevanje besedil je slabše od pričakovanega za njegovo starost. Tudi daljših vprašanj ne razume. V govoru je veliko perseveracij. Ob nalogah, ki zahtevajo besedno izražanje, je opaziti čustveno stisko, noče odgovarjati ali odgovarja šepetaje. Boljši pokazatelj njegovih zmožnosti je rezultat na nebesedni lestvici, kjer v primerjavi z njegovimi vrstniki dosega raven povprečja. Ustrezni sta sposobnost zaznavne organizacije in sklepanja ter tvorjenja nebesednih pojmov. Nebesedne sposobnosti, ki so pokazatelj fluidnega mišljenja, prostorske obdelave, pozornosti na podrobnosti in

vidno-67

gibalne integracije, so povprečne in predstavljajo njegovo močno področje. V manj strukturiranih aktivnostih je bolj sproščen, prijeten, tudi spontano verbalizira, vključi se v igro. Pomembno šibkejša je grafomotorika. Drža svinčnika je okorna. Vztrajati zmore krajši čas. Slabše je čustveno in socialno prilagojen. Psihologinja predlaga odlog všolanja in nadaljevanje izvajanja dodatne strokovne pomoči ter prilagoditev. Svetuje krepitev dečkovih močnih področij, spodbujanje izražanja z uporabo modelnega učenja, za izgradnjo želenega vedenja pa delo po principih nagrajevanja.

19. 12. 2017 je dečka pregledala logopedinja. M je bil takrat star 4;6 let. Ocenila je, da je imel artikulacijsko usvojene vse glasove, vendar jih je v spontanem govoru nepravilno uporabljal.

Njegova govorno-jezikovna komunikacija je pomembno odstopala od povprečja enako starih otrok na več področjih. Prisotni sta bili substitucija in omisija glasov ter zlogov v besedah.

Besede so bile popačene in zelo pogosto nerazumljive ožjemu in širšemu okolju. Besedni zaklad je bil skromen. Stavka ni imel razvitega. Vprašanje mu je bilo potrebno večkrat ponoviti. Dogodka ni znal opisati, prav tako je bil njegov opis slike zelo skromen, izražen le v nekaj besedah. Usvojen je imel predlog »na«. Prostorsko je bil grobo orientiran.

V zadnjem času je deček sicer na več področjih napredoval (junij 2019, dečkova starost: 6 let). Govor je razumljivejši, manj je poenostavljanja zlogov in besed, prav tako substitucij in omisij, so pa le-te še vedno prisotne. Težave ima z izgovorjavo daljših besed, napake so nekonsistentne. Artikulacijsko so vsi glasovi usvojeni in jih tudi v spontanem govoru pravilno uporablja. Besedni zaklad je dobro razvil in je primerljiv z vrstniki. Uporablja enostavne stavke, včasih tudi sestavljene povedi. Težave so še pri oblikovanju povedi. Besedni red je pogosto nenavaden, pojavljajo se napačne oblike besed glede na sklon, število in posebno spol. V stavkih pogosto izpušča funkcijske besede. Še vedno je težava samostojno tvorjenje daljših verbalnih besedil, pripovedi, opisov, zgodb. Ob slikah samostojno ne tvori zgodbe, tudi v igri daljše pripovedi ni zaznati, prisotni so komentarji v posameznih stavkih ter spremljanje igre z glasovi, oponašanjem. Sam ne zmore oblikovati vsebinsko primerne zgodbe, ki bi obsegala nekaj povedi. Velikokrat je zaznati, da se muči z oblikovanjem stavka ali besede, ne ve točno, katero obliko izbrati, da ne bi zvenelo nepravilno. Svoja šibka področja do neke mere ozavešča in se jim skuša čim bolj izogibati, zato tudi zavrača daljše pogovore, tvorjenje pripovedi ipd. Razumevanje vsakodnevnih, zahtev, navodil in vprašanj je zadovoljivo. Pojavljajo se težave na področju izpolnjevanja sestavljenih navodil in pri razumevanju redkeje uporabljenih prostorskih predlogov (med, za, pred). Navodila z dvema nepovezanima zahtevama izpolnjuje uspešno, z več zahtevami še ne. Prav tako so težave v razumevanju kompleksnih zahtev pri igrah in pri razumevanju kompleksnih vprašanj.

Po mnenju specialne in rehabilitacijske pedagoginje, ki dečka obravnava od usmeritve naprej, je deček močan na področju grobe motorike in matematike. V šolskem letu 2018/19 je napredoval na področju grafomotorike, ki je bila do sedaj šibkejša. Drža pisala je postala pravilna, pritisk na podlago pa je še rahel. Interesa za risanje nima. Tudi ona vidi napredek v komunikaciji in pripovedovanju, deček je bolj zgovoren in manj zadržan.

Vrtec poroča, da je deček vesel in zadovoljen s samim seboj. V skupini se dobro počuti.

Uvajalnih težav ni imel. Pri igrah je vztrajen in zbran. Rad ima glasbo in ples. Je primerno samostojen. Težave opažajo na govorno-jezikovnem področju.

68

Starši so se za naslednje šolsko leto odločili za odlog všolanja. V odgovorih na vprašalnik (priloga 1) starši poročajo o težavah na področju jezika in fine motorike. Sporočili so, da je deček spregovoril pozno. Izrazili so tudi zaskrbljenost glede otrokovega govora in jezika. V družini ni imel in nima nihče govorno-jezikovnih težav.

2.4.2. Opis instrumentarija

Protokol za prepoznavanje in ocenjevanje specifičnih jezikovnih motenj

Protokol je oblikovan na podlagi spoznanj (večinoma tuje) strokovne literature, največ iz angleško govorečih držav in s Hrvaške. Namenjen je logopedom, ki se srečajo s predšolskim (z nekaterimi prilagoditvami pa tudi z mlajšim ali starejšim) otrokom, pri katerem se pojavljajo specifične težave z jezikom v odsotnosti kakršnihkoli drugih motenj. Protokol prispeva k temeljiti oceni otrokovega jezikovnega funkcioniranja in tudi drugih področij, ki so dokazano povezana s specifičnim funkcioniranjem otrok s SJM. Cilj ni diagnosticiranje SJM, temveč pridobivanje pomembnih informacij v zvezi z nivojem jezikovnega razvoja otroka in specifičnih težavah na področju jezika ter nekaterih povezanih področjih.

Na začetku protokola so predstavljeni glavni kriteriji, po katerih opredeljujemo SJM (Archibald in Alloway, 2008). Če kateri od teh kriterijev ni izpolnjen, so težave z govorom in jezikom pri otroku lahko posledica česa drugega in verjetno ne gre za SJM. V tabelah so nato po področjih jezika našteti značilni znaki, ki jih po spoznanjih tujih in domačih strokovnjakov izkazujejo otroci s SJM.

Protokol skupno vsebuje 95 postavk oz. znakov. Vsebovana področja so:

- fonologija (2 postavki) - morfosintaksa (10 postavk) - semantika (6 postavk) - sociopragmatika (9 postavk) - razumevanje (3 postavke)

- pripovedovanje oz. spontani govor (31 postavk) - ostale značilnosti (10 postavk)

- značilnosti glede na opažanja staršev in strokovnih sodelavcev (24 postavk).

Logoped potrebne podatke pridobi na različne načine, večinoma z neformalnim ocenjevanjem, katerega izvedba mora biti prilagojena posamezniku.

Zaradi boljše preglednosti je vsako področje označeno z drugo barvo. Ob vsakem navedenem znaku je v tabeli stolpec, v katerega se označi prisotnost ali odsotnost znaka pri otroku, ki ga ocenjujemo. V tabelah je ponekod prostor tudi za opombe, kamor zapišemo dodatna opažanja, ki so nam lahko v pomoč pri ponovni oceni.

V prvem stolpcu tabele je za nekatere značilnosti navedena številka naloge, ki le-te preverja.

V primerih, kjer je naloga podana, je v tabeli tudi stolpec za vpisovanje doseženih točk oz.

števila pravilnih rešitev, le-temu pa sledi stolpec z največjim možnim številom točk za posamezno nalogo. Pri nekaterih značilnostih primeri nalog niso navedeni. Pri teh se logoped lahko odloči na podlagi splošnega vtisa o otroku, spoznanj iz neusmerjenih dejavnosti, pogovorov, igre z otrokom ipd. Svoje ugotovitve mora vedno strokovno interpretirati v skladu z dobrim poznavanjem običajnega poteka govorno-jezikovnega in ostalih področij razvoja.

69 Priloge k protokolu

Priloge k protokolu vsebujejo podrobno opisane naloge, ki se jih lahko poljubno prireja in razširja, in sicer v skladu s potrebami, starostjo otrok in pogoji izvedbe. Naloge vsebujejo zgolj nekaj primerov, ki si sledijo od lažjih k težjim. V protokolu navedene značilnosti je mogoče preverjati tudi na drugačne načine. Vsak strokovnjak sam presodi, kaj bo uporabil in česa ne.

Naloge s področja jezika, ki so opisane v prilogah, so:

1. Ponavljanje povedi

2. Ponavljanje izmišljenih besed 3. Tvorjenje preteklika

4. Tvorjenje množine samostalnikov 5. Tvorjenje dvojine

6. Izražanje svojine oz. tvorjenje svojilnih pridevnikov 7. Tvorjenje glagolov

8. Tvorjenje pridevnikov 9. Test hitrega imenovanja 10. Imenovanje nasprotij 11. Imenovanje sopomenk 12. Imenovanje nadpomenk 13. Besedne asociacije

14. Izvajanje sestavljenih navodil 15. Razumevanje zgodbe

16. Razumevanje kompleksnih povedi

Protokol predvideva tudi preverjanje nekaterih nejezikovnih področij razvoja, pri čemer nekatera preverjamo z nalogami, ostale informacije pa pridobimo z vprašalnikoma za starše ter vzgojitelje in ostale strokovnjake. Primeri nalog so v prilogah podani za naslednja nejezikovna področja:

- delovni spomin;

- kratkoročni spomin;

- oromotorika.

Poleg tega so v Prilogah k protokolu opisana dodatna pojasnila nekaterih uporabljenih izrazov za del »pripovedovanje oz. spontani govor«: pestrost besed, število povezovalcev in MLU (povprečna dolžina izjave).

V magistrskem delu smo na konkretnem primeru s 5;11 let starim dečkom v juniju 2019 izvedli vseh 16 jezikovnih nalog in naloge nejezikovnih področij. Posamezne naloge in njihovo izvedbo bomo podrobneje razložili v nadaljevanju (poglavje 2.5.1.).

Ker dečka sama spremljam že dalj časa in se z njim tedensko srečujem v okviru DSP že od lanskega šolskega leta, sem ostale znake ocenila glede na poznavanje njegovega funkcioniranja in vedenja na individualnih obravnavah in v spontanih stikih z njim.

70 Vprašalnika za starše in strokovne sodelavce

Del pridobivanja informacij, ki jih zahteva protokol, sta tudi vprašalnika za strokovne delavce in starše. Namenjena sta pridobivanju informacij o otroku, ki jih logoped ne more preverjati, obenem pa tudi dodatni potrditvi njegovih spoznanj. Odgovori staršev in ostalih strokovnjakov omogočajo širši pogled na otroka ter na njegovo funkcioniranje doma in v skupini, izven strukturirane situacije individualnih logopedskih obravnav. Njihovi odgovori pomagajo logopedu postaviti spoznanja v širši kontekst. Vprašalnika se med seboj razlikujeta v nekaterih podrobnostih.

Vprašalnik za starše (priloga 1) vsebuje 26 trditev, ki jih starši označijo kot veljavne oz.

neveljavne za svojega otroka. Večina trditev preverja pogled staršev na različne značilnosti jezika otroka. Opisane so podobne značilnosti, kot so navedene v smernicah za logopede, le da jih je bistveno manj. Prvi dve trditvi preverjata anamnestične podatke – pojav prve besede pri otroku in prisotnost govorno-jezikovnih težav v družini. Tretja trditev se nanaša na zaskrbljenost staršev v zvezi z govorno-jezikovnim razvojem njihovega otroka. Naslednje trditve preverjajo otrokovo jezikovno funkcioniranje na različnih področjih jezika (artikulacija, morfosintaksa, semantika, razumevanje, pripovedovanje, sociopragmatika). Na koncu so trditve povezane s funkcioniranjem otroka na ostalih področjih razvoja (kognicija, spomin in pozornost, vedenje in čustvovanje, fina in groba motorika ter oromotorika).

Vprašalnik za vzgojitelje in ostale strokovne sodelavce (priloga 2) je sestavljen iz 24 trditev.

Ne vsebuje preverjanja anamneze, temveč se vse trditve nanašajo na otrokovo funkcioniranje v skupini oz. na individualnih obravnavah. Tudi tukaj večina trditev preverja otrokov jezik, ostale pa delovanje na ostalih področjih razvoja (trditve so enake kot v vprašalniku za starše).

Trditve si v obeh vprašalnikih sledijo od splošnih h konkretnejšim.

2.4.3. Postopek zbiranja, analize in vrednotenja podatkov

Protokol za prepoznavanje in ocenjevanje znakov SJM je bil izveden v okviru srečanj z dečkom, komunikacijo s starši, vzgojiteljem ter specialno in rehabilitacijsko pedagoginjo v sedmih korakih.

1. Pridobila sem privoljenje za izvajanje raziskave s strani staršev dečka in ustanove.

2. Pregledala sem obstoječo vrtčevsko in zdravstveno dokumentacijo o dečku, strokovna mnenja in psihološka poročila.

3. Pregledala sem dosedanja logopedska poročila o dečku in oblikovala okvirni trenutni profil funkcioniranja.

4. V juniju 2019 sem na petih srečanjih z dečkom izvedla naloge, ki jih navajajo Priloge k protokolu (16 jezikovnih nalog + naloge za ostala področja razvoja).

5. Izpolnila sem Protokol za prepoznavanje in ocenjevanje specifičnih jezikovnih motenj pri predšolskih otrocih.

6. Dečkovi starši so izpolnili vprašalnik za starše.

7. Vzgojitelj je izpolnil vprašalnik za vzgojitelje in ostale strokovne sodelavce.

8. Specialna in rehabilitacijska pedagoginja je izpolnila vprašalnik za vzgojitelje in ostale strokovne sodelavce.

71

V poglavju 2.5.1. so predstavljeni pridobljeni podatki, ki so kvalitativno in kvantitativno obdelani z namenom interpretacije znakov SJM in določitve področij, na katerih se pri dečku izražajo večje težave. Rezultati so predstavljeni po področjih, kot jih predvideva protokol.

Oceno prisotnosti oz. odsotnosti znakov dopolnjujejo rezultati konkretnih nalog iz Prilog k protokolu ter odgovori staršev, vzgojitelja in specialne in rehabilitacijske pedagoginje na vprašalnike, ki so jim namenjeni.

V poglavju 2.5.2. so pridobljena spoznanja strnjena v celostno opisno oceno otrokovih jezikovnih sposobnosti in trenutnega nivoja funkcioniranja ter težav na drugih področjih. Na podlagi tega je oblikovan načrt nadaljnje obravnave dečka.