2.5 STROŠKI DELOVNIH SREDSTEV (AMORTIZACIJA)
2.5.1 Metode amortiziranja
Princip amortiziranja kaže, da se pravzaprav le približujemo idealnemu stanju, ki bi omogočalo ugotovitev in razporeditev dejanskih stroškov delovnega sredstva po posameznem letu v njegovi celotni življenjski dobi.
Cilj je amortizacijo v posameznem letu čim bolj približati vrednosti, ki jo je delovno sredstvo v tistem letu izgubilo.
Časovne metode
Izhajamo iz predpostavke, da so prevladujoči faktorji amortiziranja časovni.
Spodbujanje podjetij k čim bolj intenzivnemu izkoriščanju delovnih sredstev pomeni več poslovnih učinkov v nekem obdobju in manjšo amortizacija na enoto učinka, čemur sledi nižja lastna cena.
A. Linearna metoda
Delovno sredstvo svojo vrednost prenaša na poslovne učinke enakomerno skozi celotno ocenjeno življenjsko dobo, to pa ne more veljati za delovna sredstva, kjer je najpomembnejše ekonomsko zastarevanje.
Ao – amortizacijska osnova (največkrat nabavna vrednost) r – ocenjena življenjska doba delovnega sredstva
As – amortizacijska stopnja
Am =
(
Ao As)
100
×
B. Linearna metoda s spremenjenimi stopnjami
Ocenjeno življenjsko dobo (r) razdelimo na dve polovični obdobji (r/2), kjer vsako posebej obravnavamo po linearni metodi. Vnaprej določimo, kolikšen delež vrednosti delovnega sredstva želimo amortizirati v prvi polovici (r1) in koliko v drugi polovici (r2), kjer sta r1 in r2
različni.
C. Degresivna metoda (metoda padajočih letnih zneskov)
• Delovno sredstvo manjši delež svoje vrednosti vsako leto prenaša na poslovne učinke,
• v začetku življenjske dobe se torej ta vrednost bolj intenzivno zmanjšuje kot proti koncu,
• uporablja se. kadar imamo opraviti z izredno močnim tehničnim napredkom, deloma odpravimo problem zaradi ekonomskega zastarevanja.
C.1 Metoda vsote letnih številk
Izhaja iz stalne Ao in spremenljive As.
As predstavlja razmerje med življenjsko dobo (v obratnem vrstnem redu: r, r–1, r–2 ...) v števcu in VLšt v imenovalcu
VLšt = n n 1
( )
2
× +
VLšt – vsota letnih številk n – ocenjena življenjska doba (r)
Amortizacijska stopnja (As) = 100 r
C.2 Metoda padajoče osnove
Uporablja spremenljivo Ao in stalno As. Kot amortizacijsko osnovo uporabimo vsakokratno neodpisano vrednost delovnega sredstva in ne njegovo nabavno vrednost (razen za izračun Am v prvem letu). As je po navadi enaka dvakratni vrednosti stopnje, ki bi jo uporabili, če bi dano sredstvo amortizirali po linearni metodi
Am = neodpisana vrednost × As
Neodpisana vrednost = Ao – Am1
Ao1 – uporabljena osnova v prejšnjem letu Am1 – izračunana amortizacija za predhodno leto
D. Progresivna metoda (metoda naraščajočih letnih zneskov):
Uporabljamo konstantno osnovo (Ao) in variabilno As, ki je vsako leto višja.
Funkcionalne metode
Temeljni so notranji faktorji – fizično staranje. Amortizacija je funkcija intenzivnosti uporabe delovnega sredstva, fizične izrabe in zato funkcija proizvedene količine proizvodov.
Zanemarjajo časovno komponento, razvoj znanosti in tehnološko-tehnični napredek.
A. Proizvodna metoda
Predvideva razmerje med amortizacijo in ustvarjeno proizvodnjo. Je kot merilo izrabljenosti in pomeni zmanjševanje vrednosti delovnega sredstva, čemur služi proizvedena količina proizvodov ali ure njegovega dela ali opravljenih storitev.
A m A o
e = N r
Am/e – amortizacija na enoto učinka
Nr – ocenjeno število učinkov v življenjski dobi (r)
Nl – število učinkov v letu Kombinirane metode
A. Linearno–proizvodna metoda
Kombinacija časovne in funkcionalne metode. V prvem koraku izračunamo letni znesek amortizacije po linearni metodi in ga v drugem koraku popravimo z koeficientom K, ki je izpeljan po principih proizvodne metode:
Am = A1 × K K – koeficient
DSI – dejanska stopnja izkoriščanja NSI – normalna stopnja izkoriščanja
Am = Am e × N1
K = DSI NSI
Zakonske osnove
Amortizacijo določa 33. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur. l. št. 117/2006).
Velja od 01/01/2007.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin (v nadaljevanju amortizacija) se kot odhodek prizna v obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih amortizacijskih stopenj iz petega odstavka tega člena.
Če obračunana amortizacija preseže znesek, ki bi bil obračunan v skladu s prvim odstavkom tega člena, se presežni znesek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih, tako da se za davčne namene amortizacija po postopku iz prejšnjega odstavka tega člena obračunava do dokončnega amortiziranja oziroma do odtujitve oziroma odprave evidentiranja opredmetenega osnovnega sredstva, neopredmetenega sredstva in naložbene nepremičnine.
Pri odtujitvi oziroma odpravi evidentiranja opredmetenega osnovnega sredstva, neopredmetenega sredstva in naložbene nepremičnine se prihodki in odhodki za davčne namene izračunavajo ob upoštevanju davčnih vrednosti teh sredstev. Davčna vrednost posameznega sredstva je znesek, ki se prisodi temu sredstvu pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.
Amortizacija se obračunava posamično.
Kako se sredstva amortizirajo, ter začetek obračunavanja amortizacije določajo predpisi in računovodski standardi.
Najvišja letna amortizacijska stopnja po določbah iz prvega odstavka tega člena znaša za:
• gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami, tri odstotke;
• dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin, šest odstotkov;
• opremo, vozila in mehanizacijo 20 odstotkov;
• dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3 odstotka;
• računalniško, strojno in programsko opremo 50 odstotkov;
• večletne nasade 10 odstotkov;
• osnovno čredo 20 odstotkov;
• druga vlaganja 10 odstotkov.
Ne glede na določbe iz prvega do petega odstavka tega člena se lahko pri opredmetenem osnovnem sredstvu, katerega rok uporabnosti je več kot eno leto in katerega posamična nabavna vrednost ne presega petsto evrov, kot odhodek ob prenosu v uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, vključno z odhodki zaradi njihove odtujitve, ki je obračunana od dela nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva na podlagi ocene stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve mesta, za katere so oblikovane rezervacije ter poraba in odprava tako oblikovanih rezervacij, se obravnava pod pogoji iz 20. člena tega zakona.