Hipoteza Metoda
1. Zadružna identiteta se razlikuje glede na specifičnost zadruge. ANOVA 1.1 Zadružne vrednote in načela se razlikujejo glede na velikost zadruge.
1.2 Zadružne vrednote in načela se razlikujejo glede na sektor dejavnosti zadruge.
2. Koristi od članstva v zadrugi so pozitivno povezane z udejanjanjem zadružnih vrednot in načel v praksi.
Regresijska analiza 3. Udejanjanje zadružnih vrednot in načel v praksi je pozitivno povezano z
notranjimi in zunanjimi dejavniki.
Faktorska analiza in multipla regresijska analiza
Hipotezo 2 smo preverjali z bivariatno regresijsko analizo, ki jo uporabimo takrat, ko želimo opisati povezanost dveh numeričnih spremenljivk. Pfajfar (2011, 301) povzema, da je bistvo regresijske analize v proučevanju odvisnosti ene spremenljivke od ene (bivariatna regresija) ali več drugih spremenljivk (multipla regresija). To odvisnost (prav tam) proučujemo zato, da bi to odvisnost ugotovili, jo številsko izmerili in na tej podlagi napovedali pričakovano povprečno vrednost odvisne spremenljivke pri dani vrednosti ene ali več drugih pojasnjevalnih spremenljivk. Z bivariatno regresijsko analizo smo ugotavljali povezanost med koristmi od članstva v zadrugi in udejanjanjem zadružnih vrednot in načel. Neodvisno
spremenljivko smo ubesedili z vprašanjem Zadruga, katere član ste, v praksi deluje v skladu z zadružnimi vrednotami in načeli. Koristi od članstva so konstrukt, ki smo ga oblikovali na podlagi izhodišč v teoretičnem delu naloge in smo ga merili z vprašanji:
− Če zadruga ne deluje v skladu z zadružnimi vrednotami in načeli, to spodbuja razmišljanja o izstopu iz zadruge.
− Korist članstva v zadrugi je delovanje v okolju, kjer so prisotne zadružne vrednote in načela.
− Če zadruga ne deluje v skladu z zadružnimi vrednotami in načeli, je enaka drugim podjetjem.
− Delovanje v skladu z zadružnimi vrednotami in načeli ima več pozitivnih kot negativnih vplivov na zadrugo.
− Zadružne vrednote in načela so pomembni za uspešno delovanje zadruge.
− Delovanje v skladu z zadružnimi vrednotami in načeli prinaša predvsem ekonomske koristi.
− Delovanje v skladu z zadružnimi vrednotami in načeli prinaša predvsem socialne, družbene, okoljske koristi oziroma neekonomske koristi.
− Delovanje v skladu z zadružnimi vrednotami in načeli vpliva predvsem na pozitivno javno podobo zadruge.
− Delovanje v skladu z zadružnimi vrednotami in načeli omejuje zadrugo pri konkurenčnejšem nastopanju na trgu.
Respondenti so na trditve odgovarjali v obliki petstopenjske lestvice Likertovega tipa. Na podlagi devetih spremenljivk, s katerimi smo ocenjevali koristi, smo na podlagi srednje vrednosti ustvarili novo spremenljivko »koristi«, ki predstavlja odvisno spremenljivko.
Slednja tako sintetizira vrednosti odgovorov in odraža oceno koristi od članstva pri udejanjanju zadružnih vrednot in načel v praksi ter pri tem ohranja enako pomembnost vseh spremenljivk.
Za potrebe preverjanja hipoteze 3 smo uporabili faktorsko analizo (metodo glavnih komponent) in multiplo regresijsko analizo. Košmelj (2007, 159) navaja, da je metoda glavnih komponent (angl. principal component analysis, PCA) statistična tehnika, ki analizira medsebojno soodvisnost spremenljivk z namenom, da se število spremenljivk zmanjša.
Osnovni nabor spremenljivk se preslika v množico novih spremenljivk, ki jih imenujemo glavne komponente.
Na podlagi vprašanja Ocenite, kako posamezen notranji ali zunanji dejavnik vpliva na udejanjanje zadružnih vrednot in načel v vaši zadrugi v praksi, smo z metodo glavnih komponent pridobili nove spremenljivke (komponente) za notranje in zunanje dejavnike, ki smo jih uporabili v multipli regresijski analizi. O multipli regresiji govorimo, kadar na vrednost ene odvisne spremenljivke vpliva več neodvisnih spremenljivk. S pomočjo multiple regresijske analize smo ugotavljali, ali obstaja pozitivna povezanost med udejanjanjem
zadružnih vrednot in načel v praksi ter notranjimi in zunanjimi dejavniki. Odvisno spremenljivko udejanjanje zadružnih načel in vrednot smo ubesedili z vprašanjem Zadruga, katere član ste, v praksi deluje v skladu z zadružnimi vrednotami in načeli, pri čemer so respondenti odgovarjali z odgovori v obliki petstopenjske lestvice Likertovega tipa.
Neodvisne spremenljivke predstavljajo izračunane glavne komponente s pomočjo metode glavnih komponent.
Vse pridobljene podatke smo ustrezno uredili in obdelali s pomočjo programa MS Office Excel in SPSS 21.0. Z metodami opisne statistike smo preverili lastnosti vzorca, opravili osnovne analize ter jih smiselno umestili v poglavja preverjanja hipotez.
3.2 Anketni vprašalnik
Po pregledu domače in tuje literature smo izdelali pilotno verzijo anketnega vprašalnika, ki smo ga v februarju 2017 posredovali fokusni skupini v pregled. Fokusno skupino je sestavljal strokovnjak na področju zadružništva in predstavnik Zadružne zveze Slovenije, predstavnica raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo, ustanovitelj in član predelovalne zadruge, kmetovalec in član kmetijske zadruge ter osebi iz podpornih služb večje zadruge na področju kmetijstva. S predhodnim testiranjem smo želeli preveriti razumljivost, jasnost in vsebinsko ustreznost anketnega vprašalnika. Predhodno preverjanje se je izkazalo kot ustrezno, saj je skupina podala konstruktivne predloge k izboljšanju anketnega vprašalnika. Predlogi so bili vezani na razumljivost, zahtevnost in obseg vprašanj ter dopolnitev z vsebinskimi vprašanji za pridobitev dragocenih informacij. Pri oblikovanju končnega vprašalnika smo tako sledili tudi priporočilom, ki jih navajajo Easterby-Smith, Thorpe in Lowe (2007, 167) in so: oblikovati jasna vprašanja, izogibati se žargonu ali strokovnim izrazom, izogibati se negativnim oblikam vprašanj ter vprašanjem, ki posredno nakazujejo, kakšen bi bil lahko pravilen odgovor.
Z anketnim vprašalnikom, ki je vključeval 32 vprašanj v štirih sklopih, smo pridobili primarne podatke o mnenju članov zadrug (priloga 1). V prvem sklopu Zadružna identiteta smo želeli pridobiti mnenje članov o tem, ali obstajajo specifične vrednote in načela, značilni za zadrugo, ter kateri so značilni za zadrugo, katere člani so. V drugem sklopu je deset vprašanj namenjenih preverjanju povezanosti koristi od članstva z udejanjanjem zadružnih vrednot in načel. V tretjem sklopu smo preverjali vpliv notranjih in zunanjih dejavnikov na udejanjanje zadružnih vrednot in načel v praksi. V zadnjem sklopu smo za razliko od predhodnih vključili vprašanja o dejstvih. S tem smo pridobili demografske značilnosti vzorca. Kot navajajo Easterby-Smith, Thorpe in Lowe (2007, 166) pri vprašanjih o dejstvih respondenti lahko izberejo napačen odgovor, pri vprašanjih o mnenjih pa ne moremo imeti temeljne predpostavke o pravilnem odgovoru.
Večina vprašanj je zaprtega tipa, pri čemer smo uporabili petstopenjsko lestvico Likertovega tipa (1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – nevtralen, 4 – se strinjam, 5 – se
popolnoma strinjam), s katero so respondenti označili stopnjo strinjanja. Kot navajajo Easterby-Smith, Thorpe in Lowe (2007, 167), je prednost zaprtih vprašanj v tem, da jih lahko hitro izpolnimo in analiziramo, vendar je njihova šibkost ta, da so podatki lahko površni. Pri nekaterih vprašanjih je bil dodan možen odgovor drugo, kjer so respondenti lahko zapisali svoj komentar oziroma dopolnitev.
Anketni vprašalnik smo za lažje posredovanje in izpolnjevanje respondentov pripravili tudi v elektronski obliki s pomočjo orodja 1ka, ki ga je razvila Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za družboslovno informatiko. Program je respondentu prijazen in zagotavlja anonimnost izpolnjevalca. Orodje 1ka omogoča oblikovanje podskupin respondentov, pri čemer za vsako podskupino ustvari različno povezavo do spletne ankete, kar smo uporabili pri ločevanju podskupin različnih velikosti in sektorja dejavnosti zadruge.
3.3 Opredelitev populacije
Celotno populacijo predstavljajo vsi člani vseh zadrug v Sloveniji. Zakon o zadrugah – ZZAD (2009) v 13. členu določa, da morajo zadruge voditi imenik članov, ki ga morajo v primeru sprememb posredovati pristojnemu organu (sodišču) do konca prvega meseca koledarskega leta. Na podlagi raziskovanja in posvetovanja s strokovnjaki na področju zadružništva v Sloveniji ugotavljamo, da v Sloveniji ni dostopen skupen register članov, zato podatek o celotni populaciji ni razpoložljiv. ZZAD v 13. členu nadalje določa, da mora biti vpogled v članski imenik zadruge omogočen vsem, ki izkazujejo pravni interes. Podatek o celotni populaciji bi tako lahko dobili bodisi z vpogledom v sodni register za posamezno zadrugo ali s poizvedovanjem pri posamezni zadrugi. To je presegalo namene in cilje te naloge, zato tudi na podlagi podatka o številu članov zadrug članic ZZS, ki znaša 13.715 članov (ZZS 2014), ocenjujemo, da celotno populacijo (člani registriranih zadrug v Sloveniji) predstavlja okvirno 22.000 članov. Ker strukture populacije ne poznamo in operiramo samo s podatkom o številu zadrug, smo kot izhodišče postavili realno predpostavko, da imajo večje zadruge večje število članov kot manjše, kar pomeni, da delež registriranih zadrug ne odraža nujno deleža populacije članov po skupini velikosti. Na drugi strani različni tipi zadrug prav tako vplivajo na število članov zadruge, ker pa smo za določitev področja dejavnosti uporabili osrednjo registrirano dejavnost zadruge po SKD, ne moremo sklepati o strukturi populacije in sprejmemo hipotetično predpostavko, da je razmerje števila članov v zadrugah podobno številu registriranih zadrug po področju dejavnosti.
Podatke o zadrugah v Sloveniji po javnem pooblastilu zbira, obdeluje, objavlja in posreduje AJPES, ki vodi PRS. Iz PRS smo prejeli izpis podatkov o zadrugah na dan 9. marec 2017, ki je vključeval tudi glavno dejavnost zadruge po SKD ter velikost zadruge, določene na podlagi 55. člena ZGD. Izpis je bil izhodišče za izvajanje nadaljnjih korakov raziskave.
V Sloveniji je bilo na dan 9. marec 2017 (PRS) registriranih 452 zadrug, med katerimi smo izločili tiste, ki ne poslujejo oziroma so v likvidaciji ali stečaju – 74 zadrug, ter tiste, za katere v izpisu ni podatka o velikosti po kriterijih ZGD – 95 zadrug. Po dodatnem poizvedovanju pri AJPES smo ugotovili, da ta podatek manjka, kadar poslovni subjekt ni oddal letnega poročila, na podlagi katerega bi bilo mogoče določiti velikost. Število zadrug, primernih za raziskavo, je bilo v Sloveniji na dan 9. marec 2017 tako 283, za katere ocenjujemo, da so imele skupaj okvirno 18.000 članov.