V raziskavi sem opravila statistično analizo na podlagi odgovorov anketirancev na anketni vprašalnik, kar pomeni, da gre za kvantitativno raziskavo. »Pri kvantitativni analizi surovemu številčnemu podatku ni mogoče pripisati nikakršnega pomena, dokler ni z ostalimi podatki vred analiziran« (Kobeja 2002, 70).
S statistično analizo sem skušala ugotoviti trenutno stanje (ne)zadovoljstva s strani prebivalcev Slovenije s ponujenimi televizijskimi programi na področju Republike Slovenije. Obenem sem skušala ugotoviti povprečno stopnjo podvrženosti stresu s strani anketirancev, njihovo potrebo in željo po sprostitvi ter morebitno željo po gledanju drugačne, sprostitvene televizije.
Za pridobitev potrebnih podatkov sem pripravila polstrukturirani anketni vprašalnik. Vprašalnik obsega 31 vprašanj, ki sem jih razdelila v štiri sklope, in sicer: a) demografski podatki, b) ponudba televizijskih programov, c) stres in sprostitev, d) sprostitvena TV kot drugačna TV. Pri polstrukturiranem vprašalniku sem uporabila vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Pri vprašanjih zaprtega tipa sem uporabila tako ocenjevanje na podlagi sedem-stopenjske Likertove lestvice, kot obkroževanje vnaprej podanih odgovorov.
Na podlagi podatkov telefonskega anketiranja sem prišla do kvantitativne analize, saj sem besedne podatke pretvorila v številčne, nato pa sem s pomočjo računalniškega programa SPSS 16.0 opravila statistično analizo. Z računalniškim programom Excel sem grafično ponazorila rezultate analize. Dobljene rezultate sem na koncu interpretirala, testirala v nadaljevanju navedene hipoteze in dobila odgovore na spodaj navedena raziskovalna vprašanja.
Za raziskavo sem uporabila izključno primarne podatke, ki sem jih pridobila s pomočjo telefonskega anketiranja 500 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, ki so navedeni v telefonskem imeniku TIS 2007, pomlad. Telefonsko anketiranje je izvedlo podjetje Episcenter, d. o. o.
Raziskovalne hipoteze
Vezano na namen in cilje raziskave sem postavila naslednje temeljne raziskovalne hipoteze:
− H1: Na podlagi šestih kriterijev ocenjevanja (zanimivost oz. informiranost, kakovost oz. tehtnost, raznolikost oz. pestrost, zadovoljstvo oz. obširnost, pravočasnost oz. ažurnost ter stresnost oz. napetost) je v povprečju več prebivalcev Slovenije takih, ki ocenjujejo ponujene slovenske in tuje TV programe s povprečno oceno pod 4 (na ocenjevalni lestvici od 1 do 7, kjer 1 predstavlja najnižjo oceno, 7 pa najvišjo oceno), kot takih, ki ocenjujejo ponujene slovenske in tuje TV programe s povprečno oceno nad 4 (na
ocenjevalni lestvici od 1 do 7, kjer 1 predstavlja najnižjo oceno, 7 pa najvišjo oceno).
− H2: V povprečju prebivalci Slovenije slabše ocenjujejo ponujene TV programe predvsem zaradi nezadovoljive kakovosti le-teh.
− H3: V povprečju je več prebivalcev Slovenije takih, ki ob gledanju ponujenih TV programov občutijo povečanje stresa, kot takih, ki se ob gledanju ponujenih programov sprostijo.
− H4: V povprečju je več prebivalcev Slovenije takih, ki bi se ob poslušanju instrumentalne in lahke klasične glasbe sprostili, kot takih, ki se ob poslušanju tovrstne glasbe ne bi sprostili.
− H5: V povprečju je več prebivalcev Slovenije takih, ki bi se ob gledanju posnetkov naravnega okolja sprostili, kot takih, ki se ob gledanju tovrstnih posnetkov ne bi sprostili.
− H6: V Sloveniji je prisoten zadovoljiv delež (vsaj 15 %) prebivalcev, ki bi redno spremljal sprostitvene TV programe.
Raziskovalna vprašanja
Z namenom ugotovitve stanja (ne)zadovoljstva s ponudbo TV programov, podvrženosti stresu, želje po sprostitvi in potreb po sprostitvenih televizijskih programih na slovenskem trgu, sem postavila naslednja raziskovalna vprašanja:
− RV1: Katere televizijske kanale anketiranci najpogosteje gledajo?
− RV2: Katere televizijske oddaje anketiranci najpogosteje gledajo?
− RV3: Kolikšna je stopnja (ne)zadovoljstva s ponujenimi televizijskimi programi in oddajami s strani anketirancev?
− RV4: Kateri so vzroki nezadovoljstva s ponujenimi televizijskimi programi in oddajami s strani anketirancev?
− RV5: Kateri dejavniki vplivajo na (ne)zadovoljstvo s ponujenimi televizijskimi programi in oddajami s strani anketirancev?
− RV6: Kolikšni stopnji stresa so anketiranci podvrženi ob vsakdanjem gledanju ponujenih televizijskih programov?
− RV7: Koliko so anketiranci podvrženi stresu, ne glede na gledanje televizije?
− RV8: Katere televizijske vsebine bistveno vplivajo na stres anketirancev?
− RV9: Koliko časa so anketiranci pripravljeni nameniti sprostitvi?
− RV10: Koliko časa anketiranci že namenjajo sprostitvi?
− RV11: Na kakšen način se anketiranci najbolj učinkovito sprostijo?
− RV12: Koliko časa anketiranci zdržijo, ne da bi prižgali televizijo?
− RV13: Ali so anketiranci pripravljeni ugasniti televizijo za dalj časa?
− RV14: Kaj bi anketiranci želeli, da bi bilo na televiziji, sedaj pa tega ni na voljo?
− RV15: Katere lastnosti bi po mnenju anketirancev moral imeti idealen televizijski program?
− RV16: Česa ne bi smelo manjkati na televiziji?
− RV17: Kakšen bi moral biti televizijski program, da bi se po mnenju anketirancev lahko ob njemu sprostili?
− RV18: V kolikšni meri anketiranci gledajo sprostitvene TV programe oz.
programe, ki ponujajo sprostitvene vsebine?
− RV19: V kolikšni meri se anketiranci sprostijo ob gledanju sprostitvenih vsebin na TV?
− RV20: Ali sta za anketirance instrumentalna in lahka klasična glasba primerni glasbeni podlagi za sprostitev?
− RV21: Ali gledanje slik in posnetkov iz narave v anketirancih vzbudi sprostitev?
− RV22: Ali bi si anketiranci vzeli kdaj čas za sprostitev ob kakovostni instrumentalni in lahki klasični glasbi?
− RV23: Ali bi si anketiranci vzeli kdaj čas za sprostitev ob kakovostnih slikah in posnetkih iz narave?
− RV24: Koliko anketirancev bi v povprečju gledalo televizijski program, ki v pretežni meri ponuja sprostitvene posnetke?
Načrt vzorčenja
Pri raziskavi sem pridobila primarne podatke o vidikih raziskave z anketiranjem reprezentativnega vzorca prebivalcev Slovenije na podlagi polstrukturiranega anketnega vprašalnika, pri čemer so bile zajete vse slovenske regije z normalno porazdelitvijo skupin anketirancev. Za raziskavo sem tako uporabila verjetnostni vzorec. Proučevala sem odgovore na anketni vprašalnik s strani 500 prebivalcev Slovenije. Za pridobitev odgovorov na anketni vprašalnik sem najela agencijo, ki je izvedla telefonsko anketiranje aprila 2008. Telefonsko anketiranje po CATI metodi je bilo izvedeno preko fiksnega slovenskega telefonskega omrežja na podlagi telefonskega imenika TIS 2007, pomlad.
Za potrebe raziskave sem oblikovala polstrukturiran vprašalnik, ki sem ga posredovala agenciji za izvedbo telefonskega anketiranja. Agencija je v mesecu aprilu 2008 na podlagi telefonskega anketiranja dobila odgovore na vprašalnik s strani 500 prebivalcev Republike Slovenije, kar je bil tudi vzorec, ki sem ga določila. Pri tem so bile zajete vse določene starostne skupine in vse slovenske regije. Vprašalnik je zajemal 31 vprašanj, ki so bila grupirana v štiri sklope, in sicer: a) demografski podatki, b)
ponudba televizijskih programov, c) stres in sprostitev, d) sprostitvena televizija kot drugačna televizija. Vseh 500 anketirancev je odgovorilo na vsa vprašanja.
Kot je razvidno s slike 7.1, med anketiranci, ki so sodelovali pri anketi, je bilo 14 (2,80 %) starih do 15 let, 57 (11,40 %) je bilo starih med 16 in 25 let, 62 (12,40 %) je bilo starih med 26 in 35 let, 67 (13,40 %) jih je imelo med 36 in 45 let, 96 (19,20 %) jih je bilo starih med 46 in 55 let, 109 (21,80 %) jih je imelo med 56 in 65 let, 95 (19,00 %) pa je bilo starih 66 let ali več.