ZGODB
(ZBIRKA MIGRANTKE); ZAlOlBA ZRC SAZU, UUBlJANA
2009, 249
STR.Knjig~1 - sad dcla avtoric in avtorjcv: Mirjam Milharcic Hladnik, Marjan~1
Drnovska, Urske Strle, Jerneja Mlekuia, Katje Skrlj, Sanje Cukllt in Spele KalCic -obravnava s tcoretsko in z metodolosko raznolikim, vendar yes cas zela proniclji-vim pristopom sedem zivljenjskih zgoclb migrantk - zlasti izseJjenk iz Slovcnije in priseljenk vanjo. In to izhajajoc iz predp05tavke, da "brez subjektivnih izkusenj tistih, ki odidejo, in tistih, ki ostanejo, migracijskih procesov sploh ne lTIoremo razumetilt (platnica). Raziskovalna pozornost se temu lIstrezno osredotoca na vprasanje, kako se tem izkusnjam priblizati ter jih umestiti v sirsi zgodovinski in druibeni kOl1tekst. Precejsnje pozornosti je bila pri tem deleino prepricanje, ki se v znanstveni sfcri uveljavlja zlasti v zadnjih dveh desetletjih, nanuec: ll1igracije 50 spolno obelezeni procesi, ki jih doloi'a pluralnost razlicnih vlog, izkusenj, polozajev in reprezentacij moskih in zensk v migracijskih kontckstih v prcteklosti in danes. Zanimanje avtoric in aVlorjev sega se dlje, saj skusajo zajeti in vzeti na znanje tudi globlje motivacije iivljenjskih zgodb vsake izmed migrantk, obenem pa poudariti se odnos med njihovimi zivljenji in normativno zakodiranimi stili gledanja, ki so vplivala in vpJivajo na njihovo podaba 0 sebi, pa tudi na kontinll~
itete in prelome, ki so jih same pri sebi izpcljaJe kat zenske. Kot poudarja Urska Strle, pa je pomemben akter pri raziskovanjll zivljenjskih zgodb raziskovalcc sam, ki "prispeva k njihovi podobi in svoje damnevno nevidne navzocnosti ne more izkljllciti iz procesov, ki jih prollcuje" (str. 95).
Za raziskovalni pristop po mnenju vecine avtaric in avtorjev potemtakem ni toliko znacilno posnemanje in odslikavanjc resnicnosti zivljenjskih zgodb migran~
tk, kot vzpostavljanje razmerja clo njih. jihova teza je, da so avto/biografije lahko protiutez objektivizirajocemu govoru znanosti 0 Ijudch in vir alternativnih zgodb in znanja. Ali, kakor je bilo receno ob eni od preclstavitev knjige Kri/a migracij:
knjiga spodbija mit stereotipne podobe migrantkc kot "jokajoce lepe Vide". Gre za mit, ki reducira kompleksnost posameznikov oziroma v tem primeru tacna dolocenih posameznic (ali migrantk kot druibene skllpine) na nekaj poena-stavljenih in pretiranih potez, oziroma se vee, da taksne reducirane podobe tudi fiksirajo kat nekaj naravnega in nespremcnljivega. In koncno, stereotipi v
Rozprave in grodivo Ljubljana 2009 sl. 60 163
sklaclu s svojo vpletenostjo V mreze clruzbene moCi locujejo mecl normalnim in sprcjemljivim na eni strani ler nenormalnim in nesprejemljivim na clrugi, pri cemcr to pocnejo tako, cia vse tisto, kar je na nasprotni strani (kot nenormalno in drugacno) izlocajo, praviloma tako, cia to "clrugo" clelegirajo v temen prostor nevarnega, onesnazenega ali tabuiziranega; na scnco, alter ego, Cigar seSlavo preziramo. Iz prispevka Speie KalCic 0 Bosnjakinjah na Jesenicah, ki so se zacele pokrivati, na primer izhaja, da so njihove podobe in nasploh podobe islama v zahoclnem svetu povezane s kontroverznimi temami, kot so seksualnost, zakrivan-je, sekluzija in opresija moskih nad zenskami. V svoji analizi pride avtorica clo skle-pa, da je pokrivanje Bosnjakinj mogoce inlerprelirati kot "individualno strategijo samoodlocanja", "leznjo po clrugacnem zivljenjskem slogu" in kat samo-zavestno
"obelodanjcnje pripadnosti diskreditirani manjsini" (str. 243).
Pomembno je podcrtati, cia se avtorice in avtorji kaj dobro zavedajo, cia so
"rcsnico" a izkusnjah, dozivljanju in lastnostih migrantk najveckrat sirili drugi, kar
pomeni, da so bile tako ali drugace na robu druzbe in "utisane". Njihove biografije so zata se zlasti obcutijive, saj gre za kategorijo Ijudi, ki so imeli tudi zgodovinsko gleclano najmanj prilozllosti, cia stopijo na plan s svojimi zgoclbami in razvijejo svoj pogled nase. Ali, kakor pravi Jernej Mlekui: "Ni se jim dalo glasu, saj ta ni bil pomembcn" (str. 10). Knjiga ponuja v tem smislu drugacen pogled na izkusnjo migrantk. V ospredje stopajo s svojimi lastnimi zgoclbami in svojimi lastnimi pogledi nase. In to v smislu imperativa: imeti legitimno pravico do svoje zgodbe pomeni irneti pravico clo razsirjanja svojc veclnosti in "svoje res nice".
Prispevki avtoric in avtorjev $0 razcleljeni v tri tcmatske skope - Zivljenje, kat so ga pisale, 0 glasll lepih Vid in One, ki jim ne verno imen - ki jim predhodita Dve storiji za LIvoci (Moja nona in Nasa va rusk a) izpod peres~1 lIrednikov. Obe napeljujeta na misel, cia zivljenjskc zgodbc migrantk nosijo v sebi velik inte-lektualni potencial in so pomemben vir za raziskovanje. So lahko subvcrzivne in razgrinjajo tabuizirane prostore. VeCina prispevkov v omenjenih treh tematskih sklopih obravnava izkusnje migrantk preko pisne korespondcncc, inlervjujev ali pogovorov z Ijudmi.
Prvi tematski sklop vsebuje tri zgodbe: Moje misli so bile pri vas doma - Poti prehodov v pismih (Mirjam Milharcii' Hladnik); Sprejmi moj najlepsi pozdrav od Tvoje Te l;lIbece in zveslc zene Francke: zenina pisma na Nizozemsko leta 1929/30 (Marjan Drnovsek); Bila je preprosto srcca, da sem pri,la v Kanado: 0 razlogih za selitve skozi Stankino zivljenjsko zgodbo (Urska Strle). V drllgem tematskem sklo-pu sta objavljeni dye zgodbi Maledet' Schiavitu': ko oblastni glas utihne Qernej MlekLIz) in Kama; sem cakaia, cia zrastem in postanem aleksandrinka: clemitiza-cija aleksandrink (Katja Skrlj). V tretjem in zadnjem tematskem sklopu pa sled ita zgodbi z naslovom Hotela sem sarno videti svet okoli sebe: zenske iz Rusije in
164 Mirjam MilharCiC Hladnik in Jernej Mlekvi fvr'!: Krao migracij: Po meri iiyljenjskih zgodb
Ukrajine V Sioveniji (Sanja Cukut) ter To je moj diihad: 0 tern, z;]kaj so se nekatere Bosnjakinje zacelc pokrivati ($pela Kalbe).
SrZ knjigc prcdstavljajo avrobiografski viri, ki jih avtoricc in avtorji nevsiljivo umescajo v kontekste sodobnih konstruktivisticno nar3vnanih teorij brez togega brazdanja drZavnih, nacionalnih in sicersnjih meja (pogosto se omenjajo "preho-eli") ref fedllkcije pluralnosti in vecglasnosti na enD samo alternativo meel lstim in Drllgim. Avtorji se poslavljajo oel dozelevno "fiksnih" in trdnih identitet pripadno-sti razreclll, etnicnosti, rasi in podobnem, ki naj bi pos;'J1neznici ali posamezniku zagotavljale zanesljivo rnesto v druzbi. Iz knjige tudi jasno izhaja, da se identi-teta konstruira skozi razlike in ne zunaj njih, vedno skozi relacijo do Drugega.
Precejsnje pozornosli so de1ezna tudi prevprasevanja metodoloskih dilem ter eticni principi in njihova aplikacija. Se zlasti oscbnoizpovcdna pisma zahtevajo
"obclItljivo obravnavo, saj nas seznanjajo Z osebnimi in mesroma intimnimi
zade-vami. ki v nobenem primeru niso bile namenjcnc tretjcmu paru oei" (Drnovsek, str. 59).
Knjiga, napisana v izredno lepem in privlacnem slogll, jc dragocen doprinos h kompleksnemu razumevanju tematike zivljenjskih zgodb in pojava migracij.
V slovenskem prostoru pa je tudi novost, ki z izvirnim, zelo skrbno dodelanim metocloloskim pristopom omogoca, da se ob tankocutnih interpretacijah raznoli-kega, zlasti avto/biografskega gradiva zaslisijo tudi glasovi Ijudi, ki pripovedujejo zgodbe.
~prQve in grodiva Ljubljana 2009 51 60