MOTIVIRANJE ČLANOV TIMA IN NAGRAJEVANJE

Ljudje delamo iz različnih nagibov. Motiviranje je vedno odvisno od posameznika in vodja mora spoznati vsakega sodelavca (člana tima) posebej, da bi izvedel o vzgibih, ki ga motivirajo.

Za oblikovanje delovnega ozračja, ki motivira, je potrebno:

- zagotoviti, da vsak član tima ve, kaj se od njega pričakuje in kako bodo izmerjeni rezultati njegovega dela,

- spoznati člane tima kot posameznike in se poučiti o njihovih potrebah (kaj jih motivira),

- zagotoviti usposabljanje in nuditi pomoč pri delu, ki je potrebna vsakemu delavcu za doseganje skupno dogovorjenih ciljev,

- zagotoviti sredstva, potrebna za izvedbo naloge,

- spremljati in spodbujati pri vsakem članu tima osebno in poklicno rast ter razvoj,

- pohvaliti in nagraditi dobro opravljeno delo in popraviti ali odpraviti slabo delo, kjerkoli se le-to pojavlja.

6.10 POVZETEK POGLAVJA

V današnjem času le redko kateri večji cilj lahko dosežemo sami, brez pomoči in sodelovanja drugih ljudi. Tudi združbe dosegajo pomembnejše in boljše rezultate, če delo zaposlenih organizirajo tako, da izkoristijo sinergistične učinke skupinskega oziroma timskega dela.

Skupina sestoji iz dveh ali več posameznikov, ki se večkrat srečajo, da sodelujejo v kakšni dejavnosti. Formalne skupine imajo točno določene delovne naloge, z določenim ciljem, člani neformalnih skupin se združujejo za zadovoljevanje svojih interesov. Tim je delovna skupina, ki se odlikuje po medsebojni povezanosti članov in po pristnem sodelovanju.

Delo v timih se razlikuje od individualnega dela, zato je potrebno pri oblikovanju in gradnji timov ter vpeljavi timskega načina dela upoštevati določena pravila. Tim nastaja v določenih fazah, in če sodelujočim ne pustimo dovolj časa za prehode med fazami, lahko učinkovitost tima resno ogrozimo. Skupina (tim) se razvija v več stopnjah: oblikuje se, doživlja nasprotovanja in soglašanja, izvaja, kar si je zastavil(a), končuje delo. V prvih stopnjah razvoja poskušajo člani najti najboljšo obliko in način dela. Kasneje, ko zgradijo medsebojne poti in stike ter ko se zavedajo svojih vlog, usmerijo dejavnost k ciljem.

Upoštevati moramo tudi priporočila glede velikosti tima, odločanja v timu, motiviranja in nagrajevanja sodelavcev. Prav tako se moramo zavedati, da vsak član tima igra dve vlogi – eno kot strokovnjak oziroma kot prinašalec znanja, veščin in izkušenj, drugo pa kot tako imenovani timski igralec s svojo vlogo (snovalec, koordinator, timski delavec itd.). Ko sestavljamo tim, se trudimo, da ga naredimo čim bolj uravnoteženega in raznolikega (glede na spol, starost, izobrazbo, izkušnje, poglede, vrednote, delovanje udeležencev), saj bomo le v tem primeru dobili iz tima in timskega načina delovanja kar največ rezultatov. Morda najbolj ključna značilnost in odlika (ali pa slabost) tima se kaže v komunikaciji med člani tima:

poznamo ustrezne in manj ustrezne oblike komuniciranja v timu.

6.11 PREVERIMO ZNANJE

1. V katerih primerih bi se vi odločili za timsko obliko dela? Navedite primere in razložite, zakaj.

2. Katere so prednosti timskega dela v primerjavi z individualnim delom? Kaj pa pomanjkljivosti oziroma izzivi?

3. Ocenite sebe. Radi delate v timu ali ste bolj individualist/ka? Na katerem delovnem mestu ste trenutno, kaj se od vas zahteva v smislu timskega načina dela? Vam tak način dela ustreza ali bi raje delali drugače ?

4. Kakšne so razlike med skupinami in timi? Navedite primer iz svoje prakse za skupino in enega za tim ter ju primerjate.

5. Kako se oblikuje tim? Na primeru predstavite razvojne faze oblikovanja tima.

6. Katere vloge lahko igra posameznik v timu? Kaj vi prinašate v tim (katera znanja, veščine, izkušnje, lastnosti), v katerem sodelujete?

7. Kako nagrajevati člane tima? Razmislite, kateri način je primernejši: nagraditi tim kot celoto glede na uspešnost ali vsakega posameznika znotraj tima glede na njegov/njen prispevek k uspešnosti? Navedite prednosti in pomanjkljivosti prvega in drugega pristopa.

8. Kaj so timske vloge? Izberite vlogo, za katero menite, da je vaša (npr. sejalec). Opišite lastnosti te vloge ter povejte, kako lahko pripomore k uspešnosti tima.

9. Kaj si predstavljate pod pojmom uravnotežen tim? Zakaj si prizadevamo za uravnoteženost v timu? Kako sta povezni uravnoteženost tima in njegova uspešnost?

10. Kako veliki naj bodo timi, da bo njihovo delovanje optimalno? Kaj naredimo, če je sodelujočih zelo veliko? Ali sta dve osebi že tim? Razložite.

11. Kako se odločati v timu? Kdaj je primerno timsko (skupinsko) odločanje, kdaj (za katere primere) je primernejše individualno odločanje (da se npr. odloči vodja tima v imenu celotnega tima)?

Vaja: Katere so moje najljubše timske vloge?

Vas zanima, ali ste sejalec/ka ali timski/a delavec/ka? Raziskovalec/ka virov ali koordinator/ica? Katerih vlog ne bi mogli izpolniti uspešno? Preskusite se!

Na spletni strani

http://fhict.fontys.nl/es/MScModules/PM/Shared%20Documents/PM%20lecture%202%2 0Belbin%20Roles%20Questionaire.pdf lahko najdete Belbinov test za določanje timskih vlog.

Lahko pa test rešite vsi v timu in ugotovite, kako uravnoteženi ste v resnici. Morda odkrijete vzroke za določene težave pri timskem delu. Je kakšna vloga v vašem timu odveč? Morda katere vloge manjkajo?

Če želite poglobiti znanje z navedenega področja – priporočilo za nadaljnje branje:

Robert B. Maddux: OBLIKOVANJE TEAMA, Ljubljana, Založba Mladinska knjiga,1992