Blok 1 TZ F F O F O O TZ TZ
Blok 2 TZ O TZ TZ O O F F F
Blok 3 TZ O TZ O TZ O F F F
3.1.1 Opis poskusne parcele
Vinograd, kjer smo izvajali poskus, je v vasi Budanje, torej v središču Vipavske doline.
Vinograd je bil zasajen leta 1985, je terasiran in trajno zatravljen. Na površini 0,26 ha je skupno 800 trsov. Vrste tečejo od vzhoda proti zahodu. Sorta vinske trte je 'Rebula', na sicer neznani podlagi, gojena pa je v gojitveni obliki prosto visečih šparonov, ki jo imenujemo tudi »Casarsa«. Vinograd spada v vinorodni okoliš Vipavska dolina.
Slika 4: Blok s tremi obravnavanji (foto: D. Krašna, 2005)
3.1.2 Opis tal na poskusu
Tla so tipična evtrična rjava na eocenskem flišu (podatki pedološkega profila, glej prilogo C). Struktura tal na globini 0-32 cm je grudičasta, na globini 32-68 cm pa poliedrična. Po vsebnosti organske snovi spadajo tla med humozna (3,8 % organske snov; tla spadajo med humozna, če vsebujejo med 2 % in 4 % organske snovi), pH je bazičen (vrednost pH je 7,5 izmerjen v CaCl2; pH je bazičen, če izmerimo vrednosti nad 7,2), tla so čezmerno preskrbljena s kalijem (34,4 mg K2O/100g tal, optimalna vrednost je med 23 in 33 mg K2O/100g tal, izmerjen po AL metodi). S fosforjem so tla optimalno preskrbljena v drugem in tretjem bloku (20,4 mg P2O5/100g tal v drugem bloku, 14,0 mg P2O5/100g tal v tretjem bloku, optimalna vrednost fosforja, izmerjenega po AL metodi je med 13 in 25 mg
Parcela s facelijo Preorana parcela Trajno zatravljena parcela
P2O5/100g tal). V prvem bloku pa so s fosforjem tla srednje preskrbljena (9,6 mg P2O5/100g tal, izmerjen po AL metodi).
Slika 5: Profil tal na lokaciji poskusa v vinogradu v Budanjah, 2004 (foto: D. Krašna)
3.1.3 Opis parcel s trajnim travinjem
Celoten vinograd je bil zatravljen že prvo leto ob sajenju trt, to je leta 1985. Vse od takrat so vinograd obdelovali tako, da so vso zraslo travo v njem zmulčili in pustili v vinogradu.
V času poskusa smo travo pokosili in stehtali, jo nato spet raztrosili po pripadajočih parcelicah in jo tam pustili.
3.1.4 Opis preoranih parcel
Te parcele so bile vse do postavitve poskusa porasle s trajnim travinjem. Skozi celoten poskus smo vzdrževali parcele tako, da se niso nazaj zarasle. Tako smo jih obdelali s frezo dvakrat letno oziroma po potrebi, kakor hitro so začela kaliti semena ali odganjati ostanki še živih rastlin.
3.1.5 Opis parcel, posejanih s facelijo
Tudi te parcele so bile vse do postavitve poskusa porasle s trajnim travinjem. Parcele smo preorali in jih tako pripravili na setev. Sejali smo po priporočenih količinah semena na hektar in sicer 25 kg/ha. Facelija sejana 20. avgusta, je vzklila v šestih dneh (dva klična lista). Trgatev grozdja je potekala 1. oktobra. Facelija je dobro prenesla gaženje in se po nekaj dneh spet postavila pokonci. Po trgatvi je začelo deževati, znižale so se tudi temperature zraka in facelija do konca oktobra ni več pridobivala na zeleni masi. Facelija ni polno zacvetela, tako da smo jo poželi 20. 11. 2004, stehtali in vrnili na pripadajočo parcelo.
Facelijo smo ponovno sejali naslednje leto 20. 4. 2005, zacvetela je 28. 5. 2005, poželi smo jo 26. 6. 2005, stehtali in vrnili na pripadajočo parcelo. Poželi smo jo, ko je odcvetela in ni več pridobivala na zeleni masi.
3.2 ANALIZA TAL 3.2.1 Poroznost
Poroznost smo določili s pomočjo talne sonde s kopeckijevimi cilindri, tehtnice in sušilnice. Globina vzorčenja je 0 do 10 cm oziroma dolžina cilindra. Vzorec tal smo vzeli tako, da smo ga čimmanj poškodovali, potrebovali smo namreč neporušen talni vzorec.
Pazili smo, da tla niso premokra ali presuha, saj potrebujemo reprezentativne vzorce. Ko smo vzeli vzorce, smo jih zaprli s plastičnimi pokrovčki in spravili v kovček. Po prihodu v laboratorij smo vse vzorce še pred sušenjem stehtali. Po tehtanju smo jih zložili v sušilnik na 105 oC za 48 ur. Posušene vzorce smo skupaj s cilindrom ponovno stehtali. Stehtali smo še vse prazne cilindre. Iz dobljenih meritev smo kasneje lahko izračunali poroznost (glej:
priloga A).
3.2.2 Zbitost tal (mehanska upornost tal)
Mehansko upornost tal smo merili s pomočjo penetrometra (Findlay, Irvine, Ltd.), s katerim ugotavljamo silo, s katero se tla upirajo obremenitvi. Konico penetrometra potiskamo navpično v tla in odčitamo vrednosti, ki se nam izpišejo na aparatu. Na vsaki parceli smo napravili eno meritev (skupaj 18 meritev vertikalno po profilu). Penetrometer zapisuje vrednosti na vsakih 3,5 cm do globine 49 cm. Dobljene vrednosti so izražene v barih (glej prilogo B).
3.2.3 Dušik
3.2.3.1 Določanje topnih dušikovih frakcij nitrata in amonija
Vzorce so ekstrahirali v pedološkem laboratoriju (Biotehniška fakulteta, Ljubljana) z 0,01mol/l raztopino kalcijevega klorida in določili nitrat oziroma amonij v ekstraktu na UV/VIS-spektrometru, Perkin-Elmer, Lambda 2 s FIA sistemom (SIST ISO 14 255:1999) (cit. po Hodnik, 2007).
Posamezen vzorec zračno suhih tal (10 g) so prelili s 100 ml kalcijevega klorida (0,01 M CaCl2), nato so vzorce dve uri stresali na stresalniku in jih za tem centrifugirali 16 minut pri 3690 obratih na minuto. Za centrifugiranje so uporabili centrifugo Rotanta 96 S.
Amonij so določili z difuzijo plina.
Vzorcu so dodali raztopino natrijevega hidroksida. Nastane močno hlapljiv amoniak, ki se širi skozi mikropore PTFE membrane v posebno celico, kjer pride do mešanja amoniaka s tokom akceptorja. Ta vsebuje kislinsko-bazne indikatorje, ki ob reakciji z amoniakom spremenijo barvo. Barvo so določili pri 590 nano metrov (v nadaljevanju nm) valovne dolžine. S tem postopkom določamo amonij v področju 0,1–10 mg/l.
Nitrat so reducirali v kadmijevi koloni do nitrita
NO3- + Cd(s) + 2H+ NO2- + Cd2+ + H2O
Nitrit tvori diazonijevo zmes v kisli raztopini s sulfanilamidom. V kombinaciji z N- (1- naftil) etilendiamin dihidroksidom se pojavi rdečevijolična barva. Intenziteta barve, ki se razvije, ustreza koncentraciji nitrata. Merimo ga pri valovni dolžini 540 nm. Če je v vzorcu prisoten tudi nitrit, nam vrednost, ki jo določimo, pove vsoto nitrata in nitrita.
Dobimo rezultate v mg NO3/l, te delimo s faktorjem 4,43 in dobimo mg NO3-N/l (cit. po Hodnik, 2007).
3.2.4 Fosfor
3.2.4.1 Določitev izmenljivega fosforja v tleh
Določili so ga po modificirani metodi avstrijskega standarda (ÖNORM L 1087: 1993 Sprememba: amon laktatna ekstrakcija). "Rastlinam dostopni" fosfor so ekstrahirali z amon-laktatno raztopino. Fosfor so določili spektrofotometrično (Perkin Elmer, Lambda 2) (cit. po Hodnik, 2007). Vse meritve so opravili v pedološkem laboratoriju (Biotehniška fakulteta, Ljubljana).
Pripravimo ekstrakcijske vzorčne raztopine in serije standardnih raztopin po naslednjem postopku: V epruveto odpipetiramo 10 ml amon-laktatnega ekstrakta (vzorec ali standard) in 15 ml vode, dodamo 1 ml amonmolibdata in 1 ml redukcijskega sredstva, ter dobro premešamo. 10 minut po razvitju barve, ki je obstojna v temnem in hladnem, še približno 24 ur merimo absorpcijo na spektrofotometru pri 580 nm proti slepemu vzorcu (Page, 1982).