NALOGE IZVAJALCEV DODATNE STROKOVNE POMOČI)

OPP, ki so vključeni v programe s prilagojenim izvajanjem in DSP na predšolski in osnovnošolski ravni, imajo glede na svoje primanjkljaje različne potrebe. Namen DSP je OPP zagotoviti takšne razmere in takšno strokovno pomoč, da bodo zmogli čez ovire in bodo uspešni (Opara, 2015).

Ko govorimo o nalogah izvajalcev DSP, se moramo tudi jasno zavedati, kdo so udeleženci procesa izvajanja DSP. Opara (prav tam) izpostavlja, da proces izvajanja DSP ni osamljen proces in da ne zajema zgolj izvajalca DSP, temveč tudi širši spekter posameznikov. Tako poudarja, da imajo zraven prej omenjenih dveh členov zelo pomembno vlogo tudi učitelji, ki dotičnega otroka poučujejo in ki morajo biti pomembno vključeni v proces načrtovanja in uresničevanja individualiziranega programa. Pomembno vlogo ima tudi šolska svetovalna služba, ki v okviru svojega dela pomembno vlogo namenja skrbi otrokom, učencem s posebnimi potrebami.

Da proces zagotavljanja in uresničevanja teče, kot je potrebno, pomembno prispeva in odgovarja tudi vodstvo šole. Slednje namreč pomembno določa šolsko ozračje in celoten odnos do OPP. Izjemno pomemben člen tega procesa pa so prav tako starši otroka, ki morajo biti aktivno vključeni v proces zagotavljanja pomoči svojemu otroku. Zraven otroka pa je navsezadnje izvajalec DSP tisti, ki nosi pomembno težo pri uresničevanju kakovostnega procesa pomoči. Slednji ni zgolj izvajalec pomoči otroku, ampak je tudi moderator in koordinator dela z otrokom. Naloga izvajalca DSP je, da ustrezno prepozna posebne potrebe otroka, primanjkljaje in zna na podlagi tega predvideti in načrtovati tudi ustrezno obliko pomoči.

Naloge izvajalcev DSP podrobneje opredeljuje tudi M. Končar (1997), ki opredeljuje širši spekter dela izvajalcev DSP izven okvirja neposrednega dela z otrokom v odnosu do šole, kjer izvajajo delo in v odnosu do institucije, kjer so zaposleni in katere tudi predstavljamo v nadaljevanju. Izvajalci DSP pri svojem delu tako opravljajo naslednje naloge:

Neposredno delo z otrokom

V okviru tega izvajalci DSP izvajajo postopke evidentiranja otrok s težavami v razvoju in pri učenju. Slednje vodi v proces oblikovanja diagnostične ocene o posameznem otroku, ki pa je kasneje tudi podlaga za oblikovanje individualiziranega programa pomoči za dotičnega otroka, ki se uresničuje pri individualnih obravnavah in sproti tudi evalvira. V le-tem tudi podrobneje opredelijo

29

oblike in načine dela z otrokom, vse skupaj pa s seboj prinese tudi časovno in prostorsko usklajevanje izvajanja procesa pomoči.

Sodelovanje z učitelji in drugimi strokovnimi delavci na šoli in v vrtcu

Za izvajanje kakovostnega procesa pomoči OPP je bistvenega pomena dobro timsko sodelovanje z učitelji, ki otroka poučujejo in z ostalimi strokovnimi delavci zavoda, kjer se otrok izobražuje. Omenjeni strokovni delavci so namreč tisti, ki lahko izvajalcu DSP podajo pomembne informacije o otroku, prav tako so lahko izvajalcu DSP v veliko pomoč pri navezovanju stika z otrokom. Na drugi strani so tudi izvajalci DSP tisti, ki lahko pomembno svetujejo učitelju o učinkovitih oblikah in metodah dela z otrokom. Zaradi tega je tudi smiselno, da se izvajalci DSP tudi udeležujejo učiteljskih aktivov, aktivov šolske svetovalne službe in pedagoških konferenc, kjer z načinom dela in napredkom otroka seznanjajo strokovne delavce šole, vrtca.

Sodelovanje s starši

Sodelovanje s starši zajema različne oblike, in sicer od začetnega seznanja staršev z otrokovimi težavami, do pridobitev soglasja za delo z otrokom in kasnejšega dela z otrokom, kjer so starši tisti, ki posedujejo zelo kvaliteten in pomemben nabor informacij o svojem otroku, njegovem funkcioniranja v domačem okolju in s temi informacijami izvajalcem DSP olajšujejo proces izvajanja pomoči. Zelo pomembno je, da oblike sodelovanja s starši potekajo redno, saj so le tako starši lahko sprotno informirani o oblikah dela z otrokom in lahko to prenašajo tudi v domače okolje.

Takšne vrste sodelovanja lahko potekajo v različnih oblikah, tako na roditeljskih sestankih, pogovornih urah, kot tudi drugih oblikah komuniciranja s starši (elektronska sporočila, sodelovanja na predavanjih, delavnicah, ipd.).

Sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci in strokovnimi ustanovami

Izvajalci DSP pri svojem delu nenehno sodelujejo z drugimi strokovnimi delavci ter strokovnimi institucijami, katerih namen je bodisi pridobivanje bodisi posredovanje informacij o otroku, s katerim izvajajo DSP. To delo zajema tudi sodelovanje pri načrtovanju najustreznejše oblike pomoči. Izvajalci DSP se velikokrat povezujejo z drugimi vrtci in šolami, ki bodisi specifične oblike pomoči še nimajo, bodisi imajo za določeno področje dela manj izkušenj, kar pogosto poteka v obliki predavanj ali delavnic. Znotraj institucije, kjer izvajalci DSP neposredno izvajajo delo, so ti pogosti pomemben člen v t. i. komisiji za sprejem novincev ob vstopu v šolo. Prav tako pa sodelovanje izvajalcev DSP poteka tudi z zunanjimi institucijami in strokovnjaki, pri katerih je otrok obravnavan. Sem prištevamo predvsem šolske dispanzerje, institucije, specializirane za zagotavljanje specifične oblike pomoči (centri za avtizem, centri namenjeni korekciji govora, sodelovanje s centrom za socialno delo, ipd.).

30

Sodelovanje pri vseh aktivnostih na matični instituciji

Zraven nalog, ki jih s seboj prinaša neposredno delo z otrokom na lokaciji, kjer izvajalci DSP izvajajo delo, pa se veliko njihovih nalog nanaša na obveznosti, ki jih imajo do svojih matičnih institucij, torej institucij, kjer so zaposleni. Izvajalci DSP v okviru svojih delovnih nalog tako tudi sodelujejo na vseh aktivnostih na matični instituciji, kar zajema udeležbo in sodelovanje na redovalnih, pedagoških in izobraževalnih konferencah, strokovnih aktivih, sodelovanje v pedagoški komisiji, inventurnih komisijah in druga sodelovanja po potrebi vodstva. Izvajalci DSP lahko na matični instituciji tudi izvajajo interesne dejavnosti in predavanja za člane svojega kolektiva.

Vodenje dokumentacije

Izvajalci DSP pri svojem delu vodijo obsežno dokumentacijo, ki zajema naslednje elemente: urnik izvajanja DSP za dotičnega učenca, vodenje individualne mape za otroka, učno pripravo, oblikovanje individualiziranega programa za otroka.

Obenem pri delu sproti vodijo zapise o oblikah sodelovanja z učitelji in drugimi strokovnjaki, ki delajo z otrokom. Tako ob polletju kot tudi ob koncu šolskega leta oblikujejo poročilo o delu z otrokom, ki zajema realizacijo zastavljenih ciljev in napredek otroka. Ob začetku šolskega leta je osnova dela izvajalcev DSP letni program dela, kateremu ob koncu šolskega leta dodajo tudi realizacijo le-tega.

Vodenje dokumentacije zajema tudi sprotno vodenje dnevnika DSP.

Druga dela izvajalcev DSP

Med druga dela izvajalcev DSP lahko prištevamo sprotno urejanje prostorskih pogojev za izvajanje DSP, sodelovanje s starši otrok, ki so nekoč imeli DSP, v kolikor se pri otroku ponovno pojavijo težave, sodelovanje z učitelji na predmetni stopnji, glede oblik pomoči na razredni stopnji, ipd. Med druga dela lahko prištevamo tudi sodelovanje z različnimi društvi, ki pokrivajo njihovo tematiko dela, sodelovanje z drugimi šolami, zavodi in tamkajšnjimi izvajalci DSP, ipd.

Usposabljanje in izobraževanje

Naloga vsakega dobrega pedagoškega delavca je vseživljenjsko učenje in nenehno izobraževanje. Pogoji za kvalitetno upravljanje dela pedagoškega delavca, kamor sodijo tudi naloge izvajalcev DSP, so različne oblike usposabljanj in izobraževanj. To lahko zajema stalno strokovno izpopolnjevanje, spremljanje novosti na specifičnem področju dela izvajalca DSP tako v teoriji kot v praksi, kot tudi spremljanje novosti na področju teorije in prakse drugih sorodnih znanosti.

31

3.4 PROBLEMATIKA DELA IZVAJALCEV DODATNE STROKOVNE