V šolskem letu 2013/2014 smo z učenci in učenkami naravoslovnih izbirnih predme-tov (kemija v okolju, rastline in človek), dodatnega pouka in naravoslovnega krož-ka pripravili načrt dela, zbirali literaturo in vire o kalu ter začeli z rednimi meteorolo-škimi in hidrolometeorolo-škimi meritvami. Posebno pozornost smo namenili rastlinstvu, žival-stvu, kamninski sestavi, mikroklimatskim posebnostim okolice in hidrološkim značil-nostim. Ekosistem kot celoto spremljamo v vseh letnih časih in opazujemo, kako se naravni parametri spreminjajo tekom leta.
Poleg naravoslovnih podatkov zbiramo še druge vire, ki pričajo o nastanku in prete-kli rabi kala. Zanima nas, kako se kala spo-minjajo najstarejši vaščani in kdaj je bil kal opuščen.
Več skupin učencev je že opravilo prve naravoslovne raziskave kala in rastišč ob njem. V različnih letnih časih smo izvedli ke-mijske analize vode in popisali najbolj zna-čilne obvodne in vodne rastline ter živali.
Rezultati spomladanskih kemijskih analiz vode večinoma sovpadajo z jesenskimi.
Spomladanske meritve so pokazale pri-sotnost manjših količin amoniaka. V obeh sezonah je bila sicer voda kemijsko čista.
Izvor amoniaka v spomladanskem času moramo še raziskati, naslednjo pomlad pa meritve ponoviti. V prihodnje bomo preve-rili, kateri plin se pojavlja ob lepem in to-plem vremenu v kalu. Razmišljamo o dveh možnostih. Lahko gre za kisik, saj je v vodi veliko alg in drugih vodnih rastlin, lahko pa Šolsko leto 2013-2014: Prve raziskave kala
UČILNICA V NAR A VI
metan, saj kal že vrsto let ni bil očiščen. Do-mnevamo, da je na dnu veliko mulja, ki se počasi razkraja.
Analiza vode v Kitenski luži
Okolica Kitenske luže je bogata z različnim rastlinjem
UČILNICA V NAR A
Ob Kitenski luži smo evidentirali 30 obvo-dnih rastlin, jih fotografirali in vložili v her-barij. Vodne rastline bomo popisovali in po posebej pripravljenem določevalnem klju-ču določali še v naslednjih sezonah.
Doslej smo popisali, poslikali in določili 13 živalskih vrst. Pri poimenovanju smo imeli precej težav, zato so nekatera imena še vedno delovna. Te živalske vrste smo vklju-čili v določevalni ključ, ki smo ga uporabili pri sestavi prehranjevalnega spleta. V kalu je še nekaj vrst živali, ki jih bomo popisali v naslednjih letih. Proučevali bomo tako imenovane ekološke niše in s tem določili mikroekološke enote kala ter neposredne okolice.
Vzpostavili smo pravo hidrometeorolo-ško postajo, na kateri vsakodnevno – od oktobra 2013 naprej – beležijo podatke o
temperaturi zraka, količini padavin, tem-peraturi vode in nihanju gladine vode v kalu vestni učenci - domačini. Iz teh me-ritev bomo izdelali klimogram, s katerim bomo razložili naravna nihanja v ekosis-temu. Dosedanje meritve globine vode v kalu so pokazale, da se nivo vode tekom leta bistveno ne spreminja. Po pripovedo-vanju domačinov se gladina kala zniža le ob dolgotrajni suši.
Načrtujemo tudi morfometrične analize kala in okolice. Zanimata nas oblika in se-stava dna kotanje ter bližnje okolice, saj je znano, da so v neposredni bližini svoj čas kopali lignit. V ta namen bomo s pomočjo pedološkega svedra naredili nekaj vrtin, ki nam bodo omogočile vpogled v sestavo tal.
Cilj našega projektnega dela je priprava elaborata, zgibanke in vsebinske predloge
UČILNICA V NAR A VI
za informativno tablo, ki bi jo postavili v sodelovanju s Turističnim društvom Zagra-dec. Za pomoč mladim naravoslovcem pri raziskavah smo zaprosili uslužbence Zavo-da za šolstvo, Biotehniške fakultete in Ge-ografskega inštituta, ki s svojimi izkušnjami in predlogi dopolnjujejo naše delo.
Skupine učencev z učiteljicami mentorica-mi, ki so zaorale ledino ob Kitenski luži, so se s terena vračale polne novih izkušenj in zadovoljstva ob spoznanju, kako zanimivo je lahko terensko delo. Učenci so že v pr-vem letu spoznali korake raziskovalnega dela v naravoslovju in ugotovili, da so orga-nizmi v kalu med seboj neločljivo povezani.
Če bi človek kakorkoli posegel v ta obču-tljivi ekosistem, bi se prehranjevalni splet spremenil ali celo porušil. Zato se bomo še
toliko bolj zavzemali za to, da se kal in or-ganizmi v njem ohranijo.
»Zelo sem vesela, kadar se domači kraji po-vežejo s šolo, na kateri poučujem. Tako lah-ko delo z mladimi popestrim. Spodbujam jih k raziskovalnemu in ohranjanju narave, ki je del njihovega življenjskega okolja. Eden od takih projektov je tudi Kitni Vrh. Z veseljem sem se pridružila projektu, v katerem sode-lujejo tudi druge kolegice naravoslovke.« je zapisala Jožefa Zajec v uvodu naloge, s ka-tero se je prijavila na natečaj Zavoda RS za šolstvo. Njene misli je nadgradila Darinka Dremelj: »Kitni Vrh je majhna, prijetna vasi-ca nad Zagradcem. Domačini so med seboj zelo povezani. Vaška skupnost v tej vasi res živi. Del vaškega zemljišča, katerega lastniki so vsi vaščani, je tudi luža, ki jo želijo ohraniti v prvotni podobi. Ker so povezani z naravo, želijo izdelati nekaj informativnih tabel z za-pisom značilnosti luže in njenih prebivalcih.
Zaprosili so nas za sodelovanje, zato je stekel interni projekt proučevanja naravoslovnih pojavov Kitenske luže ter popis živalstva in rastlinstva v njej.«
V dolini Krke nastaja nova šola, novi prosto-ri z najsodobnejšo opremo, s spletnimi po-vezavami in množico informacij iz najbolj
UČILNICA V NAR A
oddaljenih koščkov sveta. Le par korakov stran od šole pa nas čaka učilnica v naravi, ki mladim naravoslovcem in vsem, ki se za-vedajo pomena ohranjanja naravne in kul-turne dediščine, ponuja neprecenljivo
zna-nje o pokrajini in življenju tu, pri nas doma.
Mojca Hrvatin, prof. , Ana Šimac, prof.
Fotografije od strani 135 do strani 139:
Mojca Hrvatin