NELOJALNA KONKURENCA

O nelojalni konkurenci govorimo, ko gre za nadpovprečno nizke prodajne cene, s katerimi se na trgu povzroča škoda. Če se te nanašajo na mednarodno trgovino, govorimo o mednarodni nelojalni konkurenci in o dumpingu.

56

Nelojalna konkurenca je širši pojem in pomeni tista dejanja podjetja pri nastajanju na trgu, ki so v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerimi se utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu.

Komentirajte članek Nelojalna konkurenca: Angleži na Gorenjskem oddajajo apartmaje na črno. Članek je dostopen na:

(http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/293807, 1. 10. 2009).

O dumpingu govorimo takrat, kadar bi določeno gospodarstvo pri instrumentalni spodbudi svojih podjetnikov prekoračilo mednarodno sprejeta načela in bi s svojim delovanjem povzročilo škodo podjetnikom kake druge države.

Glede na kalkulacijsko podlago, ki omogoča podjetnikom izvoz blaga ali storitev na tuja tržišča pod normalno ceno, razlikujemo tri oblike dumpinga: socialni dumping, valutni dumping, dumpinške cene.

O socialnem dumpingu govorimo takrat, kadar je gospodarstvo z izvozom na neko tuje tržišče doseglo konkurenčno prednost zaradi nominalno nižjih plač. Gre za različno prikazovanje kalkulativne postavke dela v določenem proizvodu ali storitvi. Nižje plače so lahko posledica daljšega delovnega dne, manjših davčnih obremenitev dela, manjših socialnih odvajanj, nižjih cen prehrambenih proizvodov zaradi državnega subvencioniranja. Tako je lahko izvozni proizvod na nekem tujem tržišču bistveno cenejši kakor enak proizvod v državi uvoznici, ki ga je kalkulirala drugače. Pravzaprav je nizka produktivnost vzrok za nizko nagrajevanje delovne sile (Jepma et al., 1996).

O valutnem dumpingu govorimo, kadar je gospodarstvo z anticipativno devalvacijo omogočilo izvozniku izvoz po nižjih cenah, kot bi to bilo možno pri ravnovesnem tečaju. Z ustrezno stopnjo anticipativne devalvacije ter elastičnostjo domače ponudbe in tujega povpraševanja bi lahko domači izvozniki na nekem tujem trgu ustrezno povečali prodajni delež. Država uvoznica bi pri tem utrpela škodo, vendar tudi v tem primeru nima prave podlage za sproženje postopka, ker ne prihaja do diskriminacije med domačimi in tujimi kupci. Gospodarstvo z anticipativno devalvacijo na daljši rok ne more ohraniti konkurenčne prednosti pri izvozu, ker bodo višje cene v uvozu povzročile tudi višje izvozne cene.

Dumpinške cene so resnični dumping in temeljijo na diskriminaciji kupcev na različnih tržiščih. Nenormalno nizko izvozno ceno omogoča nenormalno visoka cena doma. GATT posebej definira dumping v VI. členu splošnega sporazuma kot izvoz proizvodov neke dežele na tržišče druge dežele po ceni, ki je nižja od normalne cene (primerljivost cen, ki veljajo za normalne trgovske transakcije s podobnimi proizvodi, namenjenimi potrošnji v izvoznikovi državi) (Jepma et al., 1996).

Motivi za dumping

1. Povečanje zaloge − pametno razprodati, ne glede na ceno.

2. Uvedba tradicionalnega proizvoda na novem tržišču.

3. Degresija stroškov – s povečanjem proizvodnih serij za izvoz se znižajo stroški na enoto proizvoda.

4. Če je pod vplivom zunanje carinske ali necarinske zaščite notranja cena v deželi izvoznici postala monopolna, je lahko izvozna cena dumpinška, čeprav bo njena višina na tujem tržišču maksimalna in bo prinesla profit. Preprosto bo nastala razlika med notranjo in zunanjo ceno.

5. O ofenzivnem dumpingu govorimo takrat, kadar izvažamo s čisto izgubo samo zato, da bi izločili konkurenco, potem pa se cene ponovno dvignejo.

Obrambni ukrepi proti dumpingu so lahko: redne zaščitne carine, posebne antidumpinške cene, prepoved uvoza dumpinškega blaga, prisilni dvig uvozne cene, dovoljenje, da se blago brezcarinsko reimportira (Jepma et al., 1996).

Tabela 16: Struktura cene z dumpingom

DOMAČI TRG POSTAVKA IZVOZNI TRG

končna maloprodajna cena doma

165 160 končna maloprodajna

cena na izvoznem trgu

4 2 transport in zavarovanje bruto marža (prodajni,

administrativni stroški in profit) na domačem trgu

30 5 18 bruto marža v izvozu

proizvodni stroški 100 6 100 proizvodni stroški

Vir: Jepma et al., 1996, 218

Pri tem je potrebno poudariti, da za ugotovitev dumpinga nista relevantni končni maloprodajni ceni in tudi ne vmesne postavke do maloprodaje, marveč proizvodna cena, vključno z bruto maržo doma oz. v izvozu (postavki 5 in 6).

V tem primeru je razlika (30 + 100) – (18 + 100) = 12. Antidumpinška ali izravnalna taksa bi v tem primeru znašala 12 %.

POVZETEK POGLAVJA

Tržni sistem je tako v gospodarstvu kot v politiki grajen prav na tej temeljni instituciji, ki naj bi bila človeku prirojena (ang. competition = tekmovanje, konkurenca).

V razmerah popolne konkurence posamezno podjetje nima prav nikakršnega vpliva na postavitev cene svojih produktov, ker njegova ponudba in prav tako kot ponudba njemu konkurenčnih podjetij predstavljata nepomemben in zanemarljiv delež celotne ponudbe panoge. Podjetje se zgolj prilagaja. Pri popolni konkurenci podjetje doseže optimalne količine proizvodnje tam, kjer doseže maksimalni profit na osnovi razlike med celotnim dohodkom in celotnimi stroški. Lahko pa podjetje ugotovi optimalno količino proizvodnje v točki, ko so mejni stroški enaki ceni proizvoda.

V primeru nepopolne konkurence je monopolist iskalec tiste cene in količine, ki bo maksimizirala njegove dohodke ali kjer je razlika med celotnimi dohodki in celotnimi stroški največja.

V oligopolizirani panogi posluje manjše število večjih podjetij, ostala podjetja pa proizvajajo zanemarljiv delež. V to panogo je vstop oviran, ker imajo oligopolisti določeno tržno moč.

58

Monopolistična konkurenca ne proizvaja identičnih proizvodov. Gre za raznolike proizvode, ki pa zadovoljujejo isto temeljno potrebo povpraševalcev.

Nelojalna konkurenca so tista dejanja podjetja, ki so v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerimi se utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu.

O socialnem dumpingu govorimo takrat, kadar je gospodarstvo z izvozom na neko tuje tržišče doseglo konkurenčno prednost zaradi nominalno nižjih plač.

O valutnem dumpingu govorimo, kadar je gospodarstvo z anticipativno devalvacijo omogočilo izvozniku izvoz po nižjih cenah, kot bi to bilo možno pri ravnovesnem tečaju.

Ukrepi proti dumpingu so redne zaščitne carine, antidumpinške cene, prepoved uvoza dumpinškega blaga.

Utrjevanje

1. Popolni konkurent proizvede 5.000 enot izdelka, pri čemer ima celotne variabilne stroške v višini 9.000.000 EUR, celotni dohodek pa je 20 milijonov EUR. Celotni fiksni stroški znašajo 1.000.000 EUR. Kolikšen je celotni profit?

2. Če povečamo proizvodnjo pri nalogi 1 za 10 %, se celotni stroški povečajo za 2 %. Za koliko % se poveča celotni prihodek. Izračunajte višino mejnega prihodka in mejnih stroškov. Ali pri novi količini poslujemo optimalno? Situacijo predstavite tudi v diagramu. Kolikšna je višina mejnega profita?

3. V spodnji tabeli so dani naslednji podatki o kratkoročnem poslovanju podjetja v določeni tržni strukturi:

Količina TR MR TC MC AVC AC

0 200

5 1250 500

10 2500 900

15 3750 1900

20 5000 3400

Izpolnite tabelo. Iz navedenih podatkov ugotovite, v kakšni tržni strukturi posluje podjetje. Pri kateri količini posluje podjetje optimalno – z dobičkom ali izgubo? Pokažite dano situacijo v diagramu. Kolikšna je optimalna velikost dobička ali izgube?

4. V katero vrsto konkurence spadajo naslednje navedbe: mestni promet, komunalne storitve, telekomunikacije, distribucijo plina in elektrike, ceste, železnice, šolstvo, zdravstvo?

5. Podjetje prodaja pralne stroje v države tretjega sveta. Pralni stroj lahko proda v tujini za 600 EUR, na domačem trgu pa ta isti proizvod lahko proda za 500 EUR. Komentirajte situacijo.