3 MATERIAL IN METODE DELA
3.2 METODE DELA
3.2.1 MATEMATIČNI OBRAZCI
4.1.2.2. NEONATALNA IN POSTNEONATALNA UMRLJIVOST
V preglednici 5 sta predstavljeni neonatalna in postneonatalna umrljivost. Preglednica 6 prikazuje neonatalno umrljivost, razdeljeno na zgodnjo in pozno neonatalno umrljivost. Primerjava med neonatalno in postneonatalno ter zgodnjo in pozno neonatalno umrljivost je prikazana na slikah 8 in 9. Na slikah 10, 11, 12 in 13 pa so predstavljene še razlike v stopnji umrljivosti med spoloma v posameznih obdobjih 1. leta življenja.
LI
Verdel, P. Demografska struktura južnega dela Spodnje Savinjske doline v 19. stoletju.
Diplomska naloga, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za biologijo,2006
Neonatalna umrjivost in postneonatalna umrljivost se na začetku stoletja precej razhajata, nato v desetletju 1811-1820 in 1821-1830 dosežeta približno isto vrednost, vendar ostaja postneonatalna umrljivosti skozi celo stoletje višja. V desetletju 1831-1840 ostaja neonatalna umrljivost na približno isti ravni, postneonatalna umrljivost pa se poveča. V desetletju 1841-1850 se znižata tako neonatalna kot postneonatalna umrljivost. Po tem desetletju se postneonatalna umrljivost ustali med 100‰ in 110 ‰. Neonatalna umrljivost ji po gibanju ves čas sledi, le da je padec umrljivost v desetletju 1861-1870 za malenkost višji kot pri postneonatalni umrljivosti, vrednosti pa se gibljejo med 40‰ in 70 ‰. Postneonatalna umrljivost ima svoj maksimum s 113,2 ‰ v desetleju 1801-1810 in minimum z 71,5‰ v desetletju 1821-1830. Neonatalna umrljivost doseže svoj minimum v desetletju 1841-1850 s 43,7‰ ter maksimum v desetletju 1811-1820 z 72,4‰.
Preglednica 5: Prebold, neonatalna in postneonatalna umrljivost
ČASOVNO
Dečki Deklice ∑ Dečki Deklice ∑
n ‰ n ‰ n ‰ n ‰ n ‰ n ‰
Skupaj 215 61,8 193 58,0 408 60,2 342 96,9 316 94,1 658 95,6
LII
Verdel, P. Demografska struktura južnega dela Spodnje Savinjske doline v 19. stoletju.
Diplomska naloga, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za biologijo,2006
Slika 8: Prebold, natalna, neonatalna in postneonatalna umrljivost
LIII
Verdel, P. Demografska struktura južnega dela Spodnje Savinjske doline v 19. stoletju.
Diplomska naloga, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za biologijo,2006
Slika 9: Prebold, neonatalna umrljivost, ločeno po spolu
LIV
Verdel, P. Demografska struktura južnega dela Spodnje Savinjske doline v 19. stoletju.
Diplomska naloga, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za biologijo,2006
Slika 10: Prebold, postneonatalna umrljivost, ločeno po spolu
V preglednici 6 je predstavljena neonatalna umrljivost, razdeljena na zgodnjo in pozno neonatalno umrljivost. Iz slike 11 je razvidno, da je bila zgodnja neonatalna umrljivost ves čas, razen v desetletjih 1841-1850 in 1881-1890 ter v desetletju 1861-1870, ko sta vrednosti izenačeni, večja od pozne neonatalne umrljivosti. Zgodnja neonatalna umrljivost doseže svoj maksimum v desetletju 1811-1820 (58,3‰), pozna neonatalna umrljivost pa v istem desetleju doseže svoj minimum (14,1‰) in se nato skozi celotno obdobje rahlo povečuje z vmesnimi minimalnimi odstopanji, razen v desetletju 1881-1890, ko poskoči na vrednost 45,3‰ in tako doseže svoj maksimum. Že v naslednjem desetletju pa pade na vrednost, ki jo je zavzemala v prejšnjih desetletjih, to je malo nad 20‰, medtem ko je imela zgodnja neonatalna umrljivost ves čas večja nihanja.
LV
Verdel, P. Demografska struktura južnega dela Spodnje Savinjske doline v 19. stoletju.
Diplomska naloga, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za biologijo,2006
Preglednica 6: Prebold, zgodnja in pozna neonatalna umrljivost
ČASOVNO
Dečki Deklice ∑ Dečki Deklice ∑
n ‰ n ‰ n ‰ n ‰ n ‰ n ‰
Skupaj 132 38,37 116 35,45 248 37,15 83 23,41 77 22,6 160 23,02
LVI
Verdel, P. Demografska struktura južnega dela Spodnje Savinjske doline v 19. stoletju.
Diplomska naloga, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za biologijo,2006
Slika 11: Prebold, primerjava zgodnje in pozne neonatalne umrljivosti
4.1.2.3 UMRLJIVOST OTROK OD 1. DO 14. LETA STAROSTI
Umrljivost otrok od 1. do 14. leta starosti v prvi polovici stoletja strmo pada. Od najvišje vrednosti 33,34 % v desetletju 1801-1810 na 18,32 % v desetletju 1831-1840. V naslednjih petih desetletjih se ustali okoli vrednosti 21 % . Nato konec stoletja ( 1890-1900) strmo pade in doseže najnižjo vrednost 17,30 %.
V prvi štirih desetletjih 19. stoletja je izrazito višja smrnost dečkov. V desetletju 1841-1850 je umrljivost dečkov in deklic skoraj izenačena. V desetletjih 1851-1860, 1871-1880 in 181-1890 pa je večja umrljivost deklic. V zadnjem desetletju pa je zopet večji delež umrlih dečkov. V povprečju je umrljivost dečkov za 1,86% višja od umrljivosti deklic. V celem stoletju je umrlo 1152 otrok starih od 1 do 14 let ali v povprečju 23,125 % vseh umrlih ljudi.
Preglednica 7: Prebold, umrljivost otrok od 1. do 14. leta starosti
LVII
Verdel, P. Demografska struktura južnega dela Spodnje Savinjske doline v 19. stoletju.
Diplomska naloga, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za biologijo,2006
ČASOVNO
DEČKI DEKLICE SKUPAJ DEČKI DEKLICE SKUPAJ
1801 - 1810 94 68 162 19,34 13,99 33,34
1811 - 1820 80 52 132 18,34 11,98 30,41
1821 - 1830 69 45 114 16,01 10,44 26,45
1831 - 1840 40 34 74 9,90 8,42 18,32
1841 - 1850 50 49 99 10,53 10,31 20,84
1851 - 1860 55 67 122 9,75 11,88 21,63
1861 - 1870 55 53 108 10,83 10,43 21,26
1871 – 1880 59 63 122 9,95 10,62 20,57
1881 – 1890 60 63 123 10,31 10,82 21,13
1891 – 1900 55 41 96 9,91 7,39 17,30
Skupaj 617 535 1152 12,49 10,63 23,125
LVIII
Verdel, P. Demografska struktura južnega dela Spodnje Savinjske doline v 19. stoletju.
Diplomska naloga, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za biologijo,2006
Slika12: Prebold, delež umrlih otrok od dopolnjenega 1. leta do 14. leta starosti
LIX
Verdel, P. Demografska struktura južnega dela Spodnje Savinjske doline v 19. stoletju.
Diplomska naloga, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za biologijo,2006
Slika13: Prebold, delež umrlih otrok od dopolnjenega 1. leta do 14. leta starosti, ločeno po spolu
4.1.2.4. UMRLJIVOST ODRASLIH
Preglednica 8 in slika 14 prikazujeta umrljivost odraslih (od 15. leta starosti naprej). Umrljivost odraslih se je povečevala od začetka stoletja do desetletja 1841-1850, ko je dosegla najvišjo vrednost, 61,68 %, potem je rahlo upadala in se v zadnjem desetletju zopet nekoliko povišala. V povprečju pa znaša umrljivost odraslih 55,84 % vseh umrlih. Umrljivost žensk je v povprečju višja od umrljivosti moških, saj je v vseh, razen v dveh desetletjih (1841-150 in 1861-1870), višji delež umrlih žensk.
LX
Verdel, P. Demografska struktura južnega dela Spodnje Savinjske doline v 19. stoletju.
Diplomska naloga, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za biologijo,2006
Preglednica 8: Prebold, umrljivost odraslih
MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ
1801 - 1810 93 122 215 37,35 51,48 44,24
1811 - 1820 103 113 216 46,82 52,80 49,77
1821 - 1830 111 125 236 48,68 61,58 54,76
1831 - 1840 116 120 236 56,86 60,00 58,42
1841 - 1850 139 154 293 61,78 61,60 61,68
1851 - 1860 162 177 339 58,91 61,25 60,11
1861 - 1870 146 146 292 64,89 57,71 57,48
1871 – 1880 142 196 338 50,53 61,06 57,00
1881 – 1890 141 182 323 51,84 58,71 55,50
1891 – 1900 153 177 330 57,09 61,67 59,46
Skupaj 1306 1512 2818 53,48 58,79 55,84
LXI
Verdel, P. Demografska struktura južnega dela Spodnje Savinjske doline v 19. stoletju.
Diplomska naloga, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za biologijo,2006
Slika14: Prebold, delež umrlih odraslih
LXII
Verdel, P. Demografska struktura južnega dela Spodnje Savinjske doline v 19. stoletju.
Diplomska naloga, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za biologijo,2006
Slika 15: Prebold, delež umrlih odraslih, ločeno po spolu