Prehrana, bogata z zelenjavo in sadjem, je pomembna za zdravje, saj vsebuje številne za normalno rast in razvoj nujno potrebne snovi (vitamine, minerale, prehranske vlaknine, fitokemične spojine), ki hkrati varujejo pred infekcijskimi obolenji in različnimi kroničnimi
nenalezljivimi boleznimi v odrasli dobi, zaradi nizke energijske gostote pa sta sadje in zelenjava koristna pri zmanjševanju in vzdrževanju telesne teže.
Treba je uživati pestro, mešano hrano, ni pa priporočljivo jesti samo zelenjave in/ali sadja,
in rastlinskih olj ter prevelike količine pijač z dodanimi sladkorji.
Raziskave kažejo, da se med različnimi starostnimi skupinami otrok in mladostnikov iz evropskih držav vnos sadja in zelenjave razlikuje, a nikjer ne dosega priporočenih količin Svetovne zdravstvene organizacije (Ynge, et al., 2005; Lesnik, et al., 2011; Drev, 2015;
WHO, 2016; Fajdiga Turk, et al., 2017). Kaže se, da imajo mladostniki raje sadje kot zelenjavo.
Več kot tretjina slovenskih mladostnikov (39,4
%) vsak dan uživa sadje, a le petina (26,9 %) jih vsak dan uživa zelenjavo, pri čemer je tako uživanje zelenjave kot sadja pogostejše med dekleti. Uživanje zelenjave in sadja s starostjo mladostnikov upada. V obdobju 2002–2014 se je pomembno zvišal delež 11-letnih fantov, ki redno uživajo sadje, ter delež 11-letnikov in 11-letnih fantov, ki redno uživajo zelenjavo (Drev, 2015). Raziskave tudi kažejo, da večino ali vse vrste zelenjave uživa nekaj več kot polovica osnovnošolskih otrok in mladostnikov (53 %), več deklet kot fantov, bolj priljubljeno sadje pa jih večino ali vse vrste uživa 88,8 %, prav tako več deklet kot fantov (Drev, 2015; Fajdiga Turk, et al., 2017).
Slika 1: Delež mladostnikov, ki so redno uživali sadje, redno uživali zelenjavo, redno zajtrkovali ter pogosto uživali sladkane pijače, Slovenija, 2002–2014
AKTUALNO
ker pri tem ne zaužijemo drugih hranil, ki jih telo potrebuje. Raziskave za Slovenijo so pokazale, da bi se v primeru, če bi zaužili priporočeno količino sadja in zelenjave na dan, v populaciji tveganje za srčno-žilne bolezni zmanjšalo za 10 %, za možgansko kap za 6 % in za nekatere vrste raka za 6 % (Lock, et al., 2003).
Po priporočilih zdravega prehranjevanja morajo otroci in mladostniki uživati sadje in predvsem zelenjavo vsak dan, večkrat na dan. Priporočena količina zaužitega sadja in zelenjave je med 400 in 650 grami (vsaj 250 g zelenjave in vsaj 150 g sadja), odvisno od dnevnih energijskih potreb posameznika oz. skupin (WHO, 2003).
Zelenjava in sadje naj bosta pestra ter različnih barv, priporoča pa se uživanje lokalne in sezonske zelenjave in sadja, zaradi optimalne dozorelosti in višje biološke vrednosti. Različne raziskave kažejo, da se slovenski mladostniki prehranjujejo nezdravo (Gregorič, 2010; Fidler Mis, et al., 2012; Kobe, et al., 2012). Izbirajo pretežno hranilno revna in energijsko bogata živila, ki so za zdravje manj koristna. Število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja nista ustrezna, mladostniki pogosto opuščajo zajtrk. Zaužijejo tudi premalo zelenjave, rib
Obvestilo Spoštovani,
naslednja številka Utripa izide v začetku novembra 2017.
Prispevke sprejemamo do 20. oktobra.
Uredništvo
AKTUALNO
Iz raziskave HBSC (Drev, 2015) so znani nekateri trendi v prehranskem vedenju mladostnikov v Sloveniji v obdobju 2002–2014 (Slika 1).
Glede na oceno stanja, da otroci in mladostniki ne uživajo dovolj sadja, predvsem pa ne zelenjave, se v zadnjem času razvijajo različni programi za spodbujanje uživanja teh živil.
Eden takih programov je tudi Šolska shema (do zdaj se je imenovala Shema šolskega sadja in zelenjave). To je sistemski strukturni ukrep skupne kmetijske politike Evropske komisije, ki z uvedbo od leta 2009 državam članicam zagotavlja možnost trajnostnega financiranja brezplačne ponudbe sadja in zelenjave otrokom in mladostnikom v osnovnih šolah. Ukrep je posebej pomemben zato, ker presega časovno omejene projektne pristope, obenem pa spodbuja dobro medsektorsko povezovanje kmetijstva, šolstva in zdravja. Kaže se, da šolske sheme pomembno vplivajo na ustvarjanje podpornega okolja ter učinkovito povečujejo uživanje zelenjave in sadja med otroki. Za dosego ustreznih rezultatov pa ne smemo pozabiti na družine otrok. Tako starši kot tudi stari starši jim dajejo pomembne usmeritve za življenje in njihov pozitivni zgled lahko veliko pripomore h končnemu učinku.
Literatura:
Drev, A., 2015. Z življenjskim slogom povezana vedenja. In: Jeriček Klanšček, H., Bajt, M., Drev, A., Koprivnikar, H., Zupanič, T., & Pucelj, V., eds.
Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Ljubljana, Slovenija:
Nacionalni inštitut za javno zdravje. pp. 38–47.
Fajdiga Turk., V., et al., 2017. Poročilo o vrednotenju sheme šolskega sadja in zelenjave v Sloveniji za obdobje petih šolskih let od 2011/12 do 2015/16 – izvleček. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Available at: https://ec.europa.
eu/agriculture/sites/agriculture/files/sfs/
documents/si_evaluation_report_-_2016-2017_
si.pdf [6. 9. 2017].
Fidler Mis, N., Kobe, H., & Stimec, M., 2012.
Dietary intake of macro- and micronutrients in Slovenian adolescents: comparison with reference values. Ann Nutr Metab, 61(4), pp. 305–313.
Gregorič, M., 2010. Odnos otrok in mladostnikov do prehrane. Izsledki fokusnih skupin. Ljubljana:
Inštitut za varovanje zdravja RS.
Kobe, H., Štimec, M., Hlastan Ribič, C., &
Fidler Mis, N., 2012. Food intake in Slovenian adolescents and adherence to the optimized mixed diet: A nationally representative study.
Public Health Nutr, 15(4), pp. 600–608.
Lesnik, T., et al., 2011. Poročilo o evalvaciji Sheme šolskega sadja v šolskem letu 2010/2011.
Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja. Available at: www.arsktrp.gov.si/fileadmin/arsktrp.gov.si/
pageuploads/SKT/OIR/Shema_solskega_sadja/
ivz12.pdf [6. 9. 2017].
Lock, K., et al., 2003. Ocena vplivov prehranske in kmetijske politike na zdravje prebivalcev RS zaradi pristopa k Evropski uniji. Ljubljana:
Ministrstvo za zdravje RS.
World Health Organization, 2003. Diet, nutrition and prevention of chronic diseases. Report of a Joint WHO/FAO Expert Consultation. Geneva:
World Health Organization Technical Report Series, 916.
World Health Organization, 2016. Growing up unequal: gender and socioeconomic differences in young people’s health and well-being. Health Behaviour in School-aged Children (HBSC) study: International report from the 2013/2014 survey. Copenhagen: World Health Organization.
Yngve, A., Wolf, A., Poortvliet, E., Elmadfa, I., Brug, J., & Ehrenblad, B., et al., 2005. Fruit and vegetable intake in a sample of 11-year-old children in 9 European countries: The Pro Children Cross-sectional Survey. Ann Nutr Metab, 49(4), pp. 236–245.
Krhkost opredeljujemo kot sindrom, ki je povezan z visokim tveganjem za neugodne zdravstvene izide in predstavlja po eni izmed številnih definicij »zdravstveno stanje, ko so zaradi številnih vzrokov in dejavnikov zmanjšani mišična moč, vzdržljivost in fiziološke funkcije, posledično pa je zvečano tveganje za razvoj oz.
povečanje nezmožnosti ali za smrt« (Morley, et al., 2013). Gre za stanje pred nezmožnostjo z neustrezno homeostatsko rezervo zaradi kritično zmanjšanih fizioloških rezerv (Clegg, et al., 2013). Četudi se najpogosteje omenja fizična krhkost, je po mnenju mnogih treba upoštevati tudi druge komponente, kot so kognitivno in razpoloženjsko stanje, socialne in ekonomske okoliščine, življenjsko okolje in življenjski slog, multimorbidnost, nezmožnost in motnje čutil (Gobbens, et al., 2010).
Splošna razširjenost krhkosti je med 9,9 % in 13,6
% in ni omejena zgolj na stare ljudi (Collard, et al., 2012; Kehler, et al., 2017). V starostni skupini 18–34 let je krhke približno 5 % populacije, v starosti 85 let pa že kar dobrih 40 %.
Med starimi ljudmi je krhkost eden najpogostejših vzrokov za smrt in je v zadnjem letu pred smrtjo povezana s hudo persistentno ali napredujočo nezmožnostjo v osnovnih dnevnih aktivnostih, podobno kot pri posameznikih z odpovedovanjem enega organa (Gill, et al., 2010).
Epidemiološke raziskave kažejo, da so krhkost, nezmožnost in komorbidnost jasno ločene entitete, ki pa se med seboj lahko prekrivajo (Fried, et al., 2004). V populaciji krhkih posameznikov jih bo okoli 27 % zgolj krhkih, sočasno nezmožnih približno 6 %, krhkih in multimorbidnih slaba polovica in sočasno krhkih, multimorbidnih in nezmožnih približno ena petina. V populaciji multimorbidnih je krhek približno le vsak dvajseti posameznik, v populaciji nezmožnih pa približno vsak tretji.
Krhkost se torej povezuje z nezmožnostjo in/ali multimorbidnostjo, vendar jih ne gre enačiti. Še več, nezmožnost ali krhkost povečata tveganje za napredovanje, lahko pa tudi nastanek kronične bolezni.
Krhkost je torej stanje visokega tveganja za neugodne zdravstvene izide. Povezana je s staranjem in ni zanemarljivo redka, ni pa niti neizogibna posledica staranja. Stanji krhkosti predvsem pa predkrhkosti se prepoznata relativno enostavno in sta v določeni meri reverzibilni (Gill, et al., 2006). Lahko ju preprečimo ali njun pojav pomembno prestavimo v prihodnost.
Da bi pravočasno prepoznali posameznika, ki je ogrožen za razvoj krhkosti, moramo sistematično preverjati, ali so prisotne determinante krhkosti (Gobbens, et al., 2010). Prepoznavanje krhkosti in predvsem predkrhkosti je prednostna naloga primarne zdravstvene ravni, ki mora delovati