3 Organizacijska struktura
3.3 Oblike organizacijskih struktur
Katera bo najustreznejša organizacijska oblika podjetij, je odvisno od razmer, v katerih podjetje posluje. Konkretna organizacijska struktura pomeni v podjetju določeno prednost, če pa je neustrezna pa pomanjkljivost.
Različni avtorji razlikujejo različne tipe organizacijskih struktur. Da podrobneje predstavim organizacijske strukture sem se odločila za Rozmanovo standardno razvrstitev oblik organizacijskih struktur (Rozman 2000, 86):
Organizacijska struktura
• enostavne organizacijske strukture,
• poslovno-funkcijske organizacijske strukture,
• produktno-matrične organizacijske strukture,
• poslovno enotne ali decentralizirane organizacijske strukture,
• projektno-matrične organizacijske strukture.
Temeljna ugotovitev je, da ni organizacijske strukture, ki bi bila najprimernejša za vse vrste organizacij, v vseh časih in vseh okoljih. Organizacija lahko uspešno deluje v sorazmerno raznolikih pogojih s tem, da svojo strukturo prilagaja tem pogojem (Kavčič 1991, 183).
Enostavna organizacijska struktura
Enostavna organizacijska struktura je prisotna v majhnih podjetjih z nekaj zaposlenimi. Lastnik je glavni manager, obenem je tudi glavni podjetnik. Opravlja tudi posamezne poslovne funkcije. Je tudi nosilec novih zamisli. Manager je osrednja oseba.
Odgovornosti so jasne, reagiranje hitro, stroški vzdrževanja strukture nizki. Ni formalizirana, komuniciranje je pretežno ustno. Slabost je v veliki odvisnosti od managerja. Prikladna je le za majhna podjetja (Rozman 2000, 86).
V zelo enostavnih organizacijah z majhnim številom zaposlenih se z organizacijskim strukturami ne ukvarjajo, saj so enostavne in same po sebi razumljive.
Podjetnik je, kot lastnik podjetja hkrati vodilni, srednji in operativni manager, odgovoren za celotno poslovanje, delavec pa mu je podrejen, saj praviloma opravlja le naloge, ki jih določa podjetnik (Bavec 2007, 67-68).
Slika 3.1.: Enostavna organizacijska oblika
PRODAJALEC
MANAGER
BLAGAJNIK PRODAJALEC
Vir: Rudi Rozman, str. 86.
Poslovno - funkcijska organizacijska struktura
Mala in srednja velika podjetja danes v veliki večini uporabljajo poslovno-funkcijsko organizacijsko obliko kot notranjo razdelitev in zaokrožitev delovnih področij. Prikladna je za stabilno in ne preveč kompleksno okolje in pretežno za
rutinsko tehnologijo. Ustreza strategiji količine in tržne rasti ter ustreza zlasti proizvodnji ene skupine proizvodov (Rozman 2000, 87).
Osnovne značilnosti poslovno - funkcijske organizacijske oblike so (Rozman 2000, 87):
• delitev druge hierarhične ravni na podlagi poslovno-funkcijskega zaokroževanja delovnega področja,
• centralizacija odločitev s pomočjo linijskega tipa managementa.
Prednosti poslovno - funkcijske organizacijske strukture (Rozman 2000, 87):
• prostorsko, organizacijsko in delovno zaokroža posamezna delovna področja na podlagi poslovno-funkcijske specializacije; to omogoča večjo stopnjo specializacije in koncentracije znanja na enem mestu,
• enotnost nastopanja navzven; posamezne povezave z okoljem potekajo za različne organizacijske enote z enega mesta,
• razvoj posameznih funkcij je zelo intenziven, zaradi koncentracije znanja na posameznem poslovno-funkcijskem področju,
• zelo veliko je izkoriščanja zmogljivosti, saj posamezno poslovno-funkcijsko področje opravlja dela za celotna podjetja,
• sposobnost doseči funkcijske cilje.
Slabosti poslovno - funkcijske organizacijske strukture (Bavec 2007, 74):
• slabša prilagodljivost na spremembe trga in na proizvodne tehnologije,
• prevelika centralizacija odločitev (le generalni direktor ima popoln pregled nad delovanjem podjetja),
• organizacijske enote so med seboj razmeroma slabo povezane, saj so tako specializirane, da je motivacija za sodelovanje zelo nizka in glede na centralizirano odločanje tudi ni potrebna,
• zaposleni, ki delajo v specializiranih enotah, imajo zelo omejen pogled na cilje in samo delovanje organizacije.
Pomanjkljivosti poslovno - funkcijske organizacijske strukture (Rozman 2000, 88):
• nepovezanost med poslovnimi funkcijami, njihov razvoj poteka samostojno in nepovezano. Največkrat postanejo samozadostne in se razvijajo mimo potreb podjetja. Osamosvojitev in preraščanje okvirov potreb podjetja so največje nevarnosti funkcijske organizacije. Njihovo uravnoteženje in pravilne razvojne usmeritve z vidika podjetja postajajo z rastjo podjetja vse težje,
• za izvedbo skupne naloge, ki posega na več poslovnih funkcijskih področij, je treba veliko medsebojnega usklajevanja. Časovna izvedba naloge se v
Organizacijska struktura
večini prilagaja potrebam in zahtevam poslovno-funkcijskega področja, ne glede na zahteve in potrebe nalog z vidika podjetja, kot celote.
Kljub navedenim značilnostim je bila in še vedno poslovno - funkcijsko organizacijska struktura prevladujoča organizacijska oblika.
Na splošno ločimo dve vrsti štabov (Rozman 2000, 89):
• splošni štabi, ki so v veliki večini oblikovani kot podpora najvišjemu vodstvu podjetja. Področje dela je identično z vodstvenim in pokriva celotno področje linijskih obveznosti vodstva,
• štabne enote imajo naravo trajnih organizacijskih oblik in se lahko vključujejo v vsako obliko organizacijskih struktur.
Slika 3.2: Poslovno - funkcijska organizacijska oblika RAVNATELJ
PROIZVODNJA PRODAJA FINANCE NABAVA
KADRI
Vir: Rudi Rozman, str. 87.
Produktna - matrična organizacijska struktura
Matrična organizacija je posebna kombinacija funkcijske in produktne organizacije.
Pomembna je predvsem zato, ker je od vseh organizacijskih oblik v največjem vzponu.
Dobre strani matrične organizacije prinašajo tako pomembne prednosti, da jih sodobne management, kljub določenim težavam, vedno pogosteje uporablja. Matrične organizacije poskušajo izrabiti dobre lastnosti funkcijske in produktne organiziranosti. Z zornega kota vodilnega managementa omogočajo hkrati funkcijski in produktni pogled in nadzor nad podjetjem (Bavec 2007, 84-85).
V matrično organiziranem podjetju imamo dve skupini managerjev, ki so formalno na isti hierarhični ravni. Vodilni management lahko enkrat komunicira s prvo skupino managerjev in s tem obravnava svojo organizacijo, kot da bi bila funkcijsko organizirana. Drugič pa to naredi z vodji produktnih linij in s tem gleda na organizacijo kot na produktno strukturo (Bavec 2007, 85).
Omenimo še eno zanimivo lastnost matrične organiziranosti. Posamezni delavec je namreč lahko razporejen v več organizacijskih enot hkrati. Na ta način dosežemo
izjemno veliko organizacijsko prilagodljivost, ki je ena najbolj vidnih lastnosti matričnih organizacij (Bavec 2007, 86).
Prednosti matrične strukture so (Bavec 2007, 87-88):
• zelo učinkovita koordinacija,
• izjemno velika prilagodljivost pri določanju delovnih nalog,
• učinkovitost pri zahtevnejših odločitvah,
• posebej je učinkovita pri projektnih organizacijah.
Slabosti matrične strukture (Bavec 2007, 88):
• dve ali več vodij kljub vsemu zahtevajo kompleksnejše rešitve, ustrezen način vodenja in zaradi tega tu precej časa za usklajevanje,
• koordinacija je zahtevnejša,
• od managementa zahteva velik občutek za medčloveške odnose,
• potrebna je ustrezna kultura v organizaciji, ki omogoča kolegialne odnose in sodelovanje.
Naloge produktnega managementa so (Rozman 2000, 89):
• zbiranje in obdelava notranjih in zunanjih informacij, ki so pomembne za proizvodnjo in prodajo določenega proizvoda ali skupine proizvodov, kot npr. informacije o konkurenci, kupcih, trgu itd.,
• oblikovanje dolgoročne razvojne usmeritve za razvijanje konkurenčne sposobnosti proizvoda ali storitve in priprava planov za le-te v okviru celotnega plana,
• kontrola izvajanja oblikovanih razvojnih usmeritev in planov za posamezni proizvod in sodelovanje pri kontroli poslovno-funkcijskih področij, ki so povezani z določenim proizvodom.
Produktni manager pri oblikovanju svojih nalog v podjetju enakovredno uveljavlja svoje zamisli in predloge. Naloge, ki jih opravlja projektni manager posega tudi na druga poslovno-funkcijska področja. Tako mora produktni manager pri pripravi predlogov za oblikovanje dolgoročne marketinške usmeritve nujno vključiti tudi druga poslovno-funkcijska področja, kot so: razvoj, proizvodnja itd. (Rozman 2000, 90).
Organizacijska struktura
Slika 3.3: Produktno - matrična organizacijska oblika
RAVNATELJ
PROIZVODNJA PRODAJA FINANCE NABAVA
KADRI
PROIZVOD A
PROIZVOD B
PROIZVOD C
OBRAT A
OBRAT B
OBRAT C
ODDELEK A
ODDELEK B
ODDELEK C
Vir: Rudi Rozman, str. 91.
Poslovno enotne ali decentralizirane organizacijske strukture
Osnovne značilnosti te organizacijske strukture so zlasti naslednje. Osnovna členitev podjetja je na poslovne enote, bodisi na podlagi proizvoda bodisi trga ali obeh.
S tem prva raven sestavljenega podjetja usklajuje poslovne enote, druga raven pa poslovne funkcije. S tem je povezana druga značilnost, ki se kaže v decentralizaciji odločanja, saj so poslovne enote razmeroma, vsaj v operativnem pogledu, samostojne.
V osrednjem delu podjetja ali centrali se usklajuje strateški del poslovnih funkcij (Rozman 2000, 93).
Prednosti te strukture je hitro odzivanje na zahteve trga, spremljanje gibanj na trgu, tesnejša povezanost s kupci, ter hitrejši prenos raziskovalnih dosežkov iz razvoja v proizvodnjo.
Pomanjkljivosti decentralizirane organizacijske oblike so predvsem v potrebi po ponovni integraciji in koordinaciji posameznih avtonomnih organizacijskih enot pri prizadevanju za dosego skupnih ciljev. Vodje poslovnih enot so pogosto pod pritiskom odgovornosti za dosego planiranih poslovnih rezultatov, postavljajo v ospredje kratkoročne interese in zanemarjajo dolgoročno razvojno vizijo podjetja (Rozman 2000, 94).
Slika 3.4: Poslovno - enotna organizacijska oblika
GLAVNI RAVNATELJ
PROIZVODNJA PRODAJA FINANCE NABAVA
KADRI
CENTRALA
POSLOVNA ENOTA 3 POSLOVNA ENOTA
POSLOVNA ENOTA 2 1
Vir: Rozman Rudi, str. 93.
Projektno - matrična organizacijska struktura
Projektno-matrična organizacijska struktura je podobna produktno-matrični strukturi. Poglavitna razlika je v tem, da so proizvodne enote stalne in da gre pri njih za operativno usklajevanje. Projekti pa so občasni in gre za usklajevanje strokovnih, neponavljajočih se del.
Prednost je v tem, da pri izvedbi določenih nalog združuje vse potrebne izvajalce z različnih poslovnih funkcijskih področij. Pri izvedbi in rešitvi določenega problema se vse bolj uveljavlja interdisciplinarni pristop-sodelovanje različnih strokovnjakov.
Največja pomanjkljivost matrične organizacijske oblike, ki se kaže kot posledica prepletanja funkcijske in projektne oblike, je v križanju oziroma dvojnem sistemu vodenja in odgovornosti (Rozman 2000, 98).
Organizacijska struktura
Slika 3.5: Projektno - matrična organizacijska oblika
GLAVNI RAVNATELJ
PROIZVODNJA PRODAJA FINANCE NABAVA
KADRI
PROJEKT 1
PROJEKT 2
PROJEKT 3
Vir: Rozman Rudi, str. 98.
4 PREDSTAVITEV PODJETJA CINKARNA CELJE D.D.
4.1 Nastanek in razvoj podjetja Nastanek
Cinkarna je podjetje, ki je bilo ustanovljeno pred 135 leti. Do leta 1968 pretežno metalurško podjetje je z razvojem postopno prešlo v prevladujočo kemijsko-predelovalno dejavnost. Težišče aktivnosti te panoge je dandanes namenjeno proizvodnji in trženju pigmenta titanovega dioksida.
Danes sodi med največja slovensko kemično-predelovalna podjetja, kot enovita delniška družba zaposluje več kot 1100 ljudi in ustvarja preko 150 milijonov evrov skupne letne prodaje. Več kot osemdeset odstotkov svoje celotne prodaje realizira na zahtevnih globalnih trgih.
Razvoj in raziskave podjetja
Vsak dan razmišljajo o prihodnosti. Kot kemijsko podjetje so za izziv 21. stoletja izbrali razvoj titanovega dioksida v specializiranih oblikah, ki jih nameravajo nadgraditi v končne izdelke z višjo dodano vrednostjo.
Pri tem striktno upoštevajo usmeritve glede preprečevanja negativnih vplivov na okolje, varnost in zdravje. Nove oblike titanovega dioksida bodo proizvedli brez postopkov, ki povzročajo prašenje. Produkti bodo uporabni predvsem na področju čiščenja voda in plinov, premazov z zaščito proti vplivom zunanjega okolja ter izrabo sončne energije. Razvijajo nov, okolju prijazen program za pridobivanje sončne energije z bistvenimi prednostmi v primerjavi s sicilijevimi sončnimi celicami.
Iščejo inovativne in trajnostne spremenljive rešitve za zmanjševanje količine odpadkov. Trgu so že ponudili dva tovrstna proizvoda-belo sadro (CE GIPS) in rdečo sadro. Svoj razvoj na tem področju še želijo še nadgraditi v smeri proizvodnje izdelkov iz sadre, z višjo dodano vrednostjo, uporabnih predvsem v gradbeništvu.
4.2 Proizvodni prodajni programi
Danes je Cinkarna Celje proizvodno podjetje z velikim številom strateških proizvodnih programov, ki so organizirani v proizvodno poslovnih enotah.
• Metalurgija (proizvodnja pločevin in zlitin iz cinka, proizvodnja žice iz cinka),
• Kemija Mozirje (proizvodnja premazov iz rezrečil, masterbatchov ter praškastih lakov),
• Titanov dioksid (proizvodnja pigmenta titanovega dioksida in žveplove kisline),
• Kemija Celje (proizvodnja mas za gradbeništvo ter agro-kemijskih proizvodov),
Predstavitev podjetja Cinkarne Celje d.d.
• Grafika (proizvodnja tiskarskih plošč, barv in preparatov ter tiskarske storitve),
• Veflon (proizvodnja sistemov za agresivne medije).
Nosilni proizvod podjetja Cinkarne Celje je pigment titanov dioksid, ki ima zelo široko uporabo v nadaljnji proizvodnji v drugih gospodarskih panogah. Uporablja se v industriji barv in lakov, barv za gradbeništvo, pri proizvodnji gume in plastičnih mas, v papirni, farmacevtski in kozmetični industriji ter tudi v živilski industriji. Uporabljajo ga kot dodatek, ki izdelkom poveča pokrivnost in posvetilno moč.
Pri proizvodnji titanovega dioksida je nujno potrebna sestavina žveplova kislina, ki jo podjetje Cinkarna Celje proizvaja sama. Odvečne količine trži tudi v domači kemični industriji za predelavo ostalih kislin, umetnih gnojil, eksplozivov, zdravil, mil, za rafinacijo derivatov, proizvodnjo kovin in v galvanizacijah.
Predelava cinka je druga večja cinkarniška dejavnost. Z dodatkom titanovega dioksida izdelujejo titancinkovo pločevino, s katero se je povzpela med vidne evropske proizvajalce. Titancinkova pločevina je pomoč stavbnim kleparjem pri izdelavi in oblikovanju streh in fasad. Poleg titancinkove pločevine izdelujejo in tržijo strešnike, slemenjake, žlebove in cevi, priključke za žlebove, cinkove zlitine in proizvode iz cinka, kot so žice in anode. Iz stranskega produkta plina ogljikovega dioksida, ki nastaja pri proizvodnji titanovega dioksida, izdelujejo tekoči ogljikov dioksid za potrebe varilne in hladilne tehnike ter prehrambene industrije.
Podjetje Cinkarna Celje je specializirana proizvajalka zahtevnejših premazov, narejenih z izbranimi vezivi-alkidnih, epoksi klorkavčuk silikatnih, polistirolnih smol, za posamezna področja antikorozijske zaščite. Izdelujejo izdelke s skupnim imenom Korocink, ki se uporabljajo za hladno pocinkanje, ter koncentrate za barvanje termoplastov. Izdelujejo tudi okolju prijazen praškasti lak za uporabo pri zaščiti ohišja gospodinjskih aparatov, delov v avtomobilski industriji ter kovinski galanteriji.
Proizvodnja premazov in praškastih lakov je locirana v Ljubiji pri Mozirju.
Podjetje Cinkarna že nekaj desetletij izdeluje fungicide za zaščito rastlin pred škodljivci in rastne substrate za vrtnarje. Ta dva proizvodna programa nenehno razvijajo, da bi zadovoljili številne predelovalce poljščin po primerni in ekološko spremenljivi zaščiti in varovanju pridelkov. Skozi dolgoletni razvoj so obdržale blagovne znamke Cuprablau Z, Pepelin, Hygromull in različni Humoviti.
Cinkarna Celje je tudi proizvajalka tiskanih plošč, zanje pa izdeluje tudi ustrezne preparate, pomožna sredstva in tiskarske barve za ofsetni tisk ter bakro in flekso tisk.
Med grafične repromateriale se prištevajo pozitivne in negativne plošče, barve za štiribarvni tisk, rotacijske barve, kovinske barve, bakro in flekso tiskarske barve z razredčili, sredstva za delo s ploščami v tisku ter sredstva za nemoten in kakovosten tisk.
Izdeluje tudi vrsto izdelkov gradbenega programa, ki imajo po svoji uporabnosti in lastnostih zlasti zaščitni in dekorativni pomen. Izdeluje vrsto gradbenih in sanacijskih mas in malt za različne omete notranjih in zunanjih zidov ter sanacijo poškodovanih zidov.
Nudi zelo širok asortiman proizvodov kot so: gradbena lepila, fugirne mase, izravnalne mase, zaključne omete, sanacijske malte in strojne omete, barve in poliuretanske pene.
Cinkarna je iz potreb uvajanja novih tehnologij v vzdrževanju proizvodnje razvila program predelave elastomerov in fluoriranih polimerov, to je materialov, ki imajo odlične kemijske in termične lastnosti. To so razna tesnila, batni obročki, drsni ležaji, prenosniki toplote.
4.3 Organizacijske spremenljivke v podjetju Cinkarna Celje d. d.
• Formalizacija se izraža skozi opise delovnih mest, pravilnikov, poslovnikov, organizacijskih predpisov ter navodil za delo. Opisi delovnih mest so organizacijsko kadrovski dokument iz katerega so razvidne zahteve za posamezno delovno mesto ter področja del in nalog, ki jih je potrebno opravljati. Pravilnik je interni akt s katerim se za potrebe družbe razčlenjujejo določila zakonskih ali drugih predpisov. Namen pravilnika je vzpostaviti pravila poslovanja in dela, ki so obvezna za vse enote v družbi.
Poslovnik je interni akt s katerim se prav tako razčlenjujejo določila, zakonskih ali drugih predpisov in standardov, njegov namen pa je vzpostaviti pravila poslovanja in dela, ki so obvezna za določen organ upravljanja oz. posamezno ali več enot družbe oz. določeno funkcijo in področje poslovanja. Organizacijski predpisi določajo postopke in dokumentacijo za procese, ki potekajo med enotami v družbi, skladno s pristojnostmi in odgovornostmi, ki so določene s statutom, in veljavno notranjo organiziranostjo družbe. Navodila za delo podrobneje opisujejo način, tehnologijo ali medotologijo dela za procese, ki se izvajajo le v okviru poslovne enote oz. strokovne službe. Namen navodila za delo je standardizirati delo podrejenih ter s tem zagotoviti racionalno organizacijo dela.
• Standardizacija v podjetju se enake delovne naloge (npr.: sprejem materiala, odprema proizvodov) izvajajo in dokumentirajo na enak, vnaprej predpisan način. Uporabljajo se standardizirani obrazci, metode dela (npr.:
sprejemnica, odpremni nalog, račun, planiranje letnih ciljev, ocenjevanje dobaviteljev, ocenjevanje zadovoljstva odjemalcev, obvladovanje zakonodajnih in drugih zahtev).
Predstavitev podjetja Cinkarne Celje d.d.
• Hierarhija avtoritete določa kdo komu poroča in odgovarja. V podjetju je najvišji organ odločanja Uprava in v njej predsednik uprave - generalni direktor. Generalnemu direktorju so podrejeni direktorji poslovnih enot ter direktorji in vodje služb. Njim so podrejeni vodje organizacijskih enot.
Vodjem organizacijskih enot so podrejeni delovodje ali izmenovodje.
Vedno je eden vodilni, ki mu ostali poročajo in odgovarjajo.
• Profesionalizacija v podjetju Cinkarne Celje d.d. je visoka na strokovnih delih s področja razvoja, tehnologije in upravljanja proizvodnih procesov, vzdrževanja naprav, kontrole kvalitete proizvodov, varovanja okolja ter varnosti in zdravja pri delu. Na teh področjih so zaposleni visoko strokovno izobraženi in dodatno usposobljeni zaposleni.
• Kadrovska struktura v podjetju je sledeča: po izobrazbi (26,2% je zaposlenih nekvalificiranih in priučenih delavcev, 31,2% je zaposlenih s poklicno izobrazbo, 27,7% ima srednješolsko izobrazbo, 6,2% ima višješolsko, 7,6% ima visokošolsko izobrazbo, 1,1% je zaposlenih z magisterijem oziroma doktoratom); po spolu (od 1113 zaposlenih je 74%
moških in 26% žensk).
• Kompleksnost se nanaša na tri dimenzije. V podjetju je prisotna vertikalna razsežnost, kjer je lahko prisotnih do pet ravni. Prvo raven predstavlja najvišje vodstvo Uprava, drugo raven predstavljajo poslovne enote in strokovne službe, tretjo raven predstavljajo organizacijske enote v poslovnih enotah ali službah (npr. oddelki, obrati), četrto raven predstavljajo organizacijske enote v oddelkih ali obratih (npr. referati, delavnice), peto raven organiziranosti predstavljajo delovna mesta. Horizontalna razsežnost ki je prilagojena potrebam znotraj organizacijskih enot in je lahko različna tako po številu organizacijskih enot kot tudi delovnih mest. Prostorska kompleksnost ker podjetje deluje na več različnih lokacijah je po oddelkih različna.
• Specializacija ali delitev dela je razvidna iz Opisov delovnih mest ter pripadajočih zahtev za zasedbo posameznih delovnih mest, kar je razvidno iz Opisnega lista za posamezno delovno mesto. Ustrezna specializacija delovnih mest omogoča opravljati delovne naloge učinkovito, uspešno ter pravočasno usklajeno znotraj oddelka. V podjetju so potrebna in sistemizirana tako visoko specializirana kot tudi manj specializirana delovna mesta.
• Centralizacija je v podjetju izrazita. Najpomembnejše odločitve ima pravico sprejemati tisti, ki je na najvišji ravni torej generalni direktor. Generalni direktor delegira pristojnosti za opravljanje določenih odločitev vodjem
poslovnih enot, vodjem strokovnih služb, vodjem projektov, strokovnim delavcem, preko pogodb o zaposlitvi ali z izstavitvijo pooblastil.
4.4 Organiziranost Cinkarne Celje
S pravilnikom o notranji organizaciji se določajo pravila in osnove za zagotavljanje organiziranega poslovanja družbe. To so:
• organizacijska struktura z sistemizacijo delovnih mest,
• sistem upravljanja in vodenja,
• sistem načrtovanja in spremljanja uspešnosti poslovanja,
• vrste in način poslovanja z internimi akti,
• organiziranje poslovanja s projekti,
• sistem soupravljanja in komuniciranje z zaposlenimi.
Pravila in osnove notranjega organiziranja dela in poslovanja družbe določa Uprava družbe. Uprava družbe določi notranjo organizacijo družbe s katero bo glede na dejavnost družbe, pogoje poslovanja in podjetniško strategijo zagotavlja najprimernejšo dolgoročno podporo temeljnim poslovnim procesom ter dinamično prilagajanje tržnim razmeram, tehniki, tehnologiji, planskim ciljem, zakonskim ter drugim posegom države v splošne pogoje gospodarjenja.
Organizacijska struktura družbe izkazuje temeljno notranjo delitev dela ter medsebojna razmerja med posameznimi organizacijskimi enotami. Organizacijska struktura je sredstvo za uresničevanje ciljev poslovne politike na makro, mezo in mikro nivoju organiziranosti. Organizacijska struktura je prikazana z organizacijsko shemo, ki v grafični obliki prikazuje razporeditev organizacijskih enot po nivojih organiziranosti ter razporeditev (sistemizacijo) delovnih mest v organizacijske enote.
Organizacijska struktura Cinkarne Celje ima značilnosti poslovno-funkcijske organizacijske oblike.
Na makro nivoju družbe se organizirajo poslovne enote in strokovne službe.
Poslovne enote so deli družbe v katerih je osnovna dejavnost proizvodnja enega ali več proizvodnih programov ter izvajanje funkcij oz. področij poslovanja, ki imajo za poslovno enoto specifičen značaj. V obliki poslovne enote se organizirajo tudi
Poslovne enote so deli družbe v katerih je osnovna dejavnost proizvodnja enega ali več proizvodnih programov ter izvajanje funkcij oz. področij poslovanja, ki imajo za poslovno enoto specifičen značaj. V obliki poslovne enote se organizirajo tudi