OBLIKOVALSKI VIDIK

Zasnovo območja sestavljata kombinacija urbanistične in krajinske zasnove. Oblikovni del idejne zasnove skupnostnega urbanega vrta sta pripravila arhitekt Sani Okretič Resulbegović (urbanistična zasnova) in krajinski arhitekt mag. Niko Stare (krajinska zasnova) (Okretič Resulbegović, 2013; Urbane brazde, 2012).

55 Gre za dokumentarni film Zelena utopija avtorjev Urbana Zorka in Marka Kumra – Murča, ki je nastal po daljšem spremljanju dogajanja v skupnostnem urbanem vrtu v Borovi vasi.

Slika 36: Skupnostni urbani eko vrt (Skupnostni ..., 2012).

4.5.1 Urbanistična zasnova

Celotno zemljišče je razdeljeno na dve tretjini obdelovalne površine in eno tretjino skupnostnih površin. Ortagonalno deli celotno območje mreţa z osem 'ansambli' po osem vrtov v velikosti 100 m² (oz. 50 m²). Hrbtenico ureditve predstavlja promenada, ki poteka v smeri vzhod-zahod, vedutno usmerjena proti Pekrski gorci. Dostop na območje omogočata dva vhoda: severni, kjer sta na voljo dve parkirni mesti za avtomobile, in vzhodni, kjer je mogoč dostop s kolesom ali peš. Skupnostni objekt in otroško igrišče sta zaradi pragmatičnih razlogov umeščena na severozahodno stran površine. Na skupnostnem vrtu so posebej urejene tudi grede za invalide. Najpomembnejša objekta v sklopu arhitekturnega oblikovanja znotraj območja skupnostnega urbanega vrta predstavljata lopa za orodje in skupnostni objekt (Okretič Resulbegović, 2013).

Slika 37: Načrt in fotografija lope za orodje ter skupnostnega objekta (Okretič Resulbegović, 2013).

Na območju je umeščenih osem lesenih montaţnih lop (vsak objekt v velikosti 21 m²) namenjenih shranjevanju orodja, katere so postavljene na točkovnih temeljih in dvignjene nad terenom. Poleg prostorov za hrambo orodja je umeščen še zalogovnik za zbiranje deţevnice s kapaciteto 1500 l in pergola s klopjo za druţenje (Okretič Resulbegović, 2013). Juţna stena lope je ozelenjena s trto, po pergoli pa se vzpenja kivi. Med infrastrukturnimi objekti na območju skupnostnega vrta po svoji pomembnosti najbolj izstopa leseni skupnostni objekt v velikosti 60 m², ki sluţi kot večnamenski prostor in lahko sprejme okoli 50 ljudi (Okretič Resulbegović, 2013). V njem se lahko odvijajo predavanja, srečanja, sestanki, zabave in drugo, ali pa sluţi preprosto kot zavetje pred deţjem. Poglavitna naloga skupnostnega objekta je, da preko različnih dejavnosti, ki potekajo v njem, spodbuja tvorjenje in povezovanje skupnosti. Zunaj pred objektom je urejena velika lesena terasa in pod pergolo so nameščene klopi, ki omogočajo druţenje večjih skupin ljudi. V sklopu objekta so urejene moške in ţenske suhe sanitarije, ki so dostopne tudi za invalide. Objektu pripada še poseben prostor namenjen hrambi skupnega orodja (npr. kosilnice) in zalogovnik za deţevnico s kapaciteto 3500 l. Z upoštevanjem aktualnih ekoloških smernic so na strehi skupnostnega objekta namestili fotovoltaične module (Okretič Resulbegović, 2013).

Slika 38: 3D predstavitev skupnostnega objekta in otroškega igrišča (Okretič Resulbegović, 2013)

Slika 39: 3D predstavitev lope za shranjevanje orodja in dvignjenih gredic za invalide (Okretič Resulbegović, 2013).

4.5.2 Krajinska zasnova

Ob glavni promenadi znotraj urbanega vrta je urejena tematska zasaditev s cvetličnimi gredami, jagodičevjem, drevesi in klopmi. Celotno območje vrtov zamejuje lesena ograja, ob kateri je na notranji strani zasajeno raznovrstno jagodičevje (ribez, malina, kosmulja, josta), šipek, dren, jerebika in leska. Znotraj območja so ohranjena posamezna drevesa (oreh ob skupnostnem objektu; bor na otroškem igrišču; češnje, jablane in višnje ob vrtičkih). Zunaj ograje območja je vzdolţ sprehajališča ob pekrskem potoku urejena robna zasaditev in sicer drevored s starimi sortami sadnega drevja, kot je bilo to ţe v časih Marije

Terezije. Namen drevoreda je ustvariti stik med uporabniki vrta in mimoidočimi ljudmi, pri čemer lahko slednji uţivajo sadeţe ob poti, vrtičkarji pa skrbijo za nego dreves (Urbane brazde, 2012; Okretič Resulbegović, 2013).

Slika 40: Pogled na celotno območje (avtor: Okretič Resulbegović, cit. po 3D načrt ..., 2014)

Med posameznimi vrtički so speljane prodnate poti, vzdolţ katerih so urejene skupne lesene lope s pergolami, obraščene s starimi sortami trte (jurka, izabela) in kivijem. Skupne lope in prostor pod pergolo omogočajo počitek in druţenje vrtičkarjev, ob enem pa na njih zbirajo tudi deţevnico. Za igro so urejena otroška igrala in skupni rabi prilagojene zelene površine vrta. Dvignjena posebna lesena korita so namenjena vrtnarjenju gibalno oviranih ljudi (Urbane brazde, 2012).

Slika 41: 3D predstavitev glavnega vhoda na območje vrta in dveh parkirnih površin (Okretič Resulbegović, 2013).

Slika 42: Fotografije krajinske ureditve skupnostnega urbanega vrt (Okretič Resulbegović, 2013).

4.5.3 Posebnosti

»Skupnostni urbani eko vrt v Borovi vasi je prvi primer celostne ureditve organiziranega vrtičkarstva v Sloveniji, sploh pa prvi primer, ki je v izhodišče postavil certificirano ekološko pridelavo« (Urbane brazde, 2012). Povzeto po Urbane brazde (2012), se v projektu zavzemajo zlasti za trajnostno naravnano lokalno preskrbo s hrano in drugimi naravnimi materiali in surovinami. Oznake »eko« si vrt ne zasluţi samo zato, ker je prvi urbani vrt s skupinskim potrdilom o ekološkem vrtnarjenju, temveč tudi zaradi fotovoltaike domače proizvodnje, ki omogoča samozadostnost vrta pri preskrbi s potrebno električno energijo; zaradi zbiranje deţevnice iz strehe vseh objektov, ki jo nato uporabljajo za zalivanje rastlin na vrtu; ter zaradi uporabe suhih kompostnih sanitarij, ki okolja ne obremenjujejo z odplakami. Suha kompostna stranišča delujejo s pomočjo bakterij in brez uporabe vode, ob enem pa lahko na ta način pridobivajo še kompost, primeren za okrasne rastline. Za postavitev vseh objektov na območju vrta je poskrbelo lokalno podjetje, za gradnjo pa so uporabili les iz gozdov v neposredni okolici Maribora. Med posebnosti skupnostnega vrta v Borovi vasi lahko uvrstimo še: gredico semenske knjiţnice (društvo Varuhi semen), dvignjene gredice za invalide, otroška igrala in skupno zasaditev avtohtonega sadnega drevja ter grmičevja. Na območju vrta je poseben vrtiček, ki ga uporablja Semenska knjiţnica oz. Društvo Varuhi semen, ki si prizadeva za biotsko pestrost in ohranjanje starih, avtohtonih sort. Skupnostni vrt sodeluje tudi s Čebelarsko zvezo društev Maribor, ki na območju vrta skrbi za izboljšanje opraševanja rastlin, promocijo urbane apikulture in vrtu prispeva svojevrstno izobraţevalno noto.