Večina avtorjev (Poje, 2011; Obranovič, 2013; Jack in sod., 2010; Košir, 1982; Žunič, 2010), ki so preučevali obremenitve traktorista s tresenjem, ugotavlja, da so vrednosti najvišje, kadar je bil traktor v premikanju. Tudi meritve jakosti tresenja pri zgibnem polprikoličarju kažejo, da so najvišje prav med premikanjem (Rehn in sod., 2005). Golsee in Hope (1987) ugotavljata, da so upravljavci zgibnikov v primerjavi z upravljavci ostalih gozdarskih strojev bolj izpostavljeni obremenitvam s tresenjem celega telesa, kar pripisujeta večjim hitrostim vožnje zgibnega traktorja v primerjavi z ostalimi gozdarskimi stroji.
Poje (2011) je z raziskavo v okviru doktorske disertacije preučeval obremenjenost traktorista s tresenjem na zgibnem gozdarskem traktorju Timberjack 240C. Meritve so bile razdeljene na delovne operacije. Rezultati so pokazali, da so RMS VTV obremenitve s tresenjem večje med opravili, pri katerih se je traktor premikal, med temi pa najvišje med prazno vožnjo (1,31 m/s2) in rampanjem lesa (1,22 m/s2) ter najmanj med polno vožnjo (0,91 m/s2). Avtor ugotavlja, da lahko vzroke za večje obremenitve s tresenjem med prazno v primerjavi s polno vožnjo iščemo v večji hitrosti traktorja med prazno vožnjo. Med opravili, pri katerih pa je traktor miroval, so najvišje obremenitve izmerjene med delovno operacijo privlačevanja lesa (0,89 m/s2) ter najmanjše pri zastoju zaradi osebnih potreb (0,35 m/s2). Razlog, da so obremenitve večje pri privlačevanju, leži v višjih obratih motorja traktorja. Avtor nadalje ugotavlja, da glede na primerjave obremenitev celega telesa traktorista s tresenjem po opravilih lahko zaključimo, da so obremenitve lahko posledica stanja prometnic, po katerih poteka spravilo lesa (prazna vožnja – premik po skladišču), hitrost vožnje (prazna vožnja – polna vožnja) in obratov motorja traktorja (privlačevanje – zastoj zaradi osebnih potreb). Največje obremenitve s tresenjem so bile v vertikalni smeri, kar nakazuje na vprašljivo sposobnost sedeža na dušenje tresenja.
Meritve obremenjenosti voznika zgibnega traktorja s tresenjem so bile opravljene tudi na identičnem zgibnem traktorju, kot smo ga uporabili pri naši raziskavi, se pravi Ecotrac 120V.
Prva raziskava je bila opravljena še na prototipu zgibnega gozdnega traktorja Ecotrac 120V, ki sta jo opravila Goglia in Đukić (2005). Meritve sta opravila na novem in eno leto starem zgibnem traktorju, in sicer med mirovanjem zgibnika. Jakost tresenja sta merila na krmilniku ‒ volanu in na sedežu zgibnega traktorja. Meritve na volanu zgibnika so pokazale, da je največja jakost tresenja pri prostem teku (2,88 m/s2), najmanjša vrednost pa pri polnem plinu (0,58 m/s2). Pri zgibnem traktorju, ki je bil v uporabi eno leto, pa so bile izmerjene vrednosti najvišje pri prostem teku (0,84 m/s2), najnižje pa pri polnem plinu (0,43 m/s2).
Obremenjenost s tresenjem so merili tudi na sedežu novega zgibnika, kjer so ugotovili, da so jakosti tresenja v X osi najnižje pri vožnji v prvi prestavi (0,092 m/s2) ter najvišje pri vožnji v peti prestavi (0,63 m/s2). Vrednosti jakosti tresenja na Y osi so se bile izmerjene med 0,042 m/s2 pri vožnji v prvi prestavi in 0,38 m/s2 pri vožnji v peti prestavi. Na Z osi pa so se pri vožnji v peti prestavi vrednosti gibale med 0,06 m/s2 in 0,357 m/s2. Pri zgibnem traktorju, ki je bil v uporabi eno leto, so meritve opravili pri sedmih različnih obremenitvah motorja na vseh treh (X, Y, Z) oseh. Prišli so do ugotovitev, da dobljene vrednosti jakosti tresenja celotnega telesa, ne presegajo kritičnih vrednosti, ki bi lahko ogrozile zdravje traktorista.
Tudi meritve v raziskavi, ki jo je Obranovič (2013) opravil v okviru svoje magistrske naloge, so bile opravljene na zgibnem traktorju Ecotrac 120V. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je skupna obremenitev s tresenjem celega telesa po kazalniku RMS VTV znašala 0,98 m/s2. Ugotovil je, da je bil traktorist bistveno bolj kot v neproduktivnem času obremenjen v produktivnem času (1,08 m/s2). Najbolj je bil traktorist obremenjen v času premikanja traktorja. Največja obremenitev s tresenjem celega telesa je nastala med rampanjem in prazno vožnjo (1,53 m/s2). Sledijo delovne operacije polna vožnja (1,51 m/s2) in oba premika. Skupna obremenitev s tresenjem celega telesa po kazalniku VDV VTV pa je znašala 41,22 m/s1,75. V tem primeru je bila najbolj obremenjujoča delovna operacija rampanje (32,41 m/s1,75). Sledita delovni operaciji polna (29,99 m/s1,75) in prazna vožnja (25,12 m/s1,75) ter zastoj zaradi organizacije dela (izvajanje gozdnega reda) (23,97 m/s1,75). Če se izračunane vrednosti (0,89 m/s2 in 41,97 m/s1,75) primerjajo z vrednostmi iz Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu, lahko ugotovimo, da izračunana vrednosti po kazalniku RMS VTV presega samo
opozorilno vrednost dnevne izpostavljenosti (0,5 m/s2). Izračunana vrednost po kazalniku VDV VTV pa presega tako opozorilno (9,1 m/s1,75) kot tudi mejno vrednost dnevne izpostavljenosti (21 m/s1,75). Na podlagi ugotovitev sklepamo, da je bilo delo pretežavno ter da je bil traktorist v času raziskave preobremenjen s tresenjem celega telesa. Ugotovili smo namreč, da izračunane modelne vrednosti presegajo uveljavljene mednarodne norme in zakonsko dovoljene meje dnevne izpostavljenosti. Prav tako smo ugotovili, da na vse merjene dejavnike značilno vplivajo kazalci odprtosti s primarnimi in sekundarnimi gozdnimi prometnicami (Obranovič, 2013).
Cation in sod. (2008) so ugotavljali obremenitve več delavcev s tresenjem celega telesa pri upravljanju gozdarskih zgibnih traktorjev. Meritve obremenitev so merili v šestih smereh, in sicer v treh rotacijskih oziroma krožnih in treh translacijskih smereh. Obremenitve so merili na podvozju in sedežu zgibnika, večje jakosti so bile na sedežu. Jakosti tresenja so bile najvišje pri prazni vožnji (2,1 m/s2). Največja obremenitev v rotacijskih smereh je bila v smeri kotaljenja, kar kaže na vpliv terena na obremenitev s tresenjem. Glede na kategorizacijo delovnih pogojev ISO standarda (ISO 2631-1:1997) so ugotovili, da 4 urna izpostavljenost tresenju preseže zgornjo mejo izpostavljenosti tresenju in spada v kategorijo neudobno/zelo neudobno.
Košir (1982) je v raziskavi primerjal jakosti tresenja za različne delovne operacije in na različnih deloviščih pri adaptiranem goseničarju FIAT 505 C, zgibnim traktorjem Timberjack (208 in 209D) ter adaptiranim kolesnikom IMT 558. Pri vseh gozdarskih strojih so bile jakosti največje pri polni in prazni vožnji. Medtem ko se jakosti pri IMT 558 in obema zgibnikoma vrtijo od 3,28 m/s2 do 3,53 m/s2, pa močno izstopa goseničar, pri katerem je najvišja izmerjena jakost pri polni vožnji 6,20 m/s2. Avtor še ugotavlja, da voznika najbolj obremenjuje vožnja po vlaki. Pri adaptiranem kolesniku je vožnja traktorja predstavljala od 45 do 75 % produktivnega časa, pri čemer je bil njen prispevek k skupni obremenitvi v ciklusu med 61 in 95 %.
Močnik (2014) je v okviru svoje diplomske naloge primerjal starejši traktor (Zetor 5340, letnik 1996) z novejšim traktorjem (Zetor 8443, letnik 2008). Med drugim je ugotavljal jakost tresenja. Najvišje jakosti so bile izmerjene pri prazni vožnji in sicer 1,95 m/s2 RMS VTV za novejši in 1,94 m/s2 RMS VTV za starejši traktor.
Žunič (2010) v raziskavi ugotavlja, da so bile največje RMS VTV obremenitve s tresenjem celotnega telesa pri prazni vožnji, in sicer 1,97 m/s2 in nato pri polni vožnji 1,82 m/s2. Najvišje obremenitve so bile v horizontalni smeri. Skupna dnevna obremenitev traktorista je znašala 1,03 m/s2, kar je po Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu (2005) nad opozorilno mejo in pod mejno vrednostjo.
Obremenitve s tresenjem pa nastajajo tudi na volanu in krmilnih ročicah. Skupna obremenitev jakosti tresenja rok na volanu majhnega kmetijskega traktorja je bila 14,28 m/s2, od tega 4,26 m/s2 v prostem teku ter 17,91 m/s2 pri polnem plinu (Goglia in sod., 2003). Tudi tresenje rok in dlani na volanu narašča s hitrostjo vožnje in je doseglo skupno vrednost 4 m/s2, z največjimi vrednostmi pri 50 Hz pri vožnji po terenu (Marsili in sod., 1998).